Tako smo dobili tržne rede za goveje meso, ovčje in kozje meso, žita, sladkor, semena kmetijskih rastlin, sveže sadje in zelenjavo ter hmelj. Večino jih je usklajenih s pravili, ki veljajo v Uniji, le da so subvencije večinoma višje, tudi na področju govejega mesa, ki je bilo zaradi krize z BSE precej na udaru.
Tako je v uredbi o ureditvi trga z žiti določena višina neposrednih plačil za pridelavo krušnih žit v višini 54.000 tolarjev na hektar, za pridelavo drugih žit, stročnic in oljnic v višini 30.000 tolarjev na hektar, za podporo pridelavi oljne ogrščice pa v višini 70.500 tolarjev na hektar. Uredba o ureditvi trga s sladkorjem določa neposredna plačila v višini 42.000 tolarjev na hektar, uredba o ureditvi trga s hmeljem pa 118.000 tolarjev na hektar. Uredba o ureditvi trga s semenom kmetijskih rastlin uvaja neposredna plačila za pridelavo semenskega krompirja, semena sladkorne pese, krmnih rastlin in vrtnin. Uredbi o ureditvi trga za goveje meso in trga za ovčje in kozje meso uvajata premije na glavo živali za krave dojilje, posebno premijo za pitanje bikov in volov ter klavno premijo za telice. Vse višine premij so enake in znašajo 25.000 tolarjev na glavo živali. Premije za mesne ovce znašajo 3400 tolarjev, za mlečne ovce in koze pa 2720 tolarjev na glavo.
Razmeroma velik del, za začetek 2 milijardi subvencij, bo speljan tudi preko okoljskega kmetijskega programa, ki ga je vlada prav tako potrdila. Skupaj nameravajo med približno 70.000 upravičencev razdeliti dobrih 23 milijard tolarjev, če seveda ne bo novih naravnih nesreč, kot je bila lanskoletna suša. V tem primeru bo številka mnogo višja, aktivirati pa bo treba tudi proračunske rezerve, ki pa jih je, tako pravi minister za kmetijstvo, letos menda dovolj.
Poleg subvencij, ki jih predvidevajo slovenski kmetijsko okoljski program ter predstavljeni tržni redi, pa so na ministrstvu predvideli tudi izravnalna plačila za območja z omejenimi možnostmi za kmetijsko dejavnost. Ukrep ima obliko izravnalnih plačil, praviloma na hektar kmetijske površine in se razlikuje glede na naravne in druge omejitvene dejavnike. Do izravnalnih plačil so upravičena kmetijska gospodarstva v gorsko višinskem območju in strme kmetije, gričevnato hribovitem območju, kraškem območju in drugih območjih z omejenimi možnostmi zaradi težjih pridelovalnih razmer. V ta namen ima ministrstvo na voljo 3,4 milijarde tolarjev, vse navedene subvencije pa se lahko seštevajo.