Levstikov odvetnik Jože Hribernik je izrazil razočaranje nad sodbo, menil pa je tudi, da bo imelo sodišče z obrazložitvijo takšne sodbe velike težave. "Če bo sodba postala pravnomočna, bo Levstik tudi šel na prestajanje kazni," meni Hribernik, ki si želi, da bi sodišče kdaj tudi v praksi dokazalo, da bi v enakem primeru enako sodilo tudi partizanu. Tožilec Janez Šinkovec pa je menil, da bi moralo sodišče glede na kazen in glede na to, da ima obtoženec stalno prebivališče v Italiji, odrediti pripor. Sodišče predlogu tožilca ni odobrilo, saj je menilo, da zaradi dosedanjega dobrega sodelovanja Levstika na sojenju za to ni potrebe.
Sojenje Levstiku se je za tri dejanja vojnega hudodelstva začelo 23. novembra lani. Obtožnica mu je očitala, da je avgusta 1944 kot podnarednik 114. čete domobrancev z neznanim domobrancem pri Križu nad Zdensko vasjo ubil vojnega ujetnika, partizana Alojza Marolta. Drugega vojnega ujetnika, poročnika Borivoja Jeleniča, naj bi Levstik ustrelil marca 1945 v vasi Struge. Zasebna tožilka Nataša Vesel pa mu je v zasebni tožbi, ki jo je kasneje sodišče zaradi prepoznega prevzema pregona po umrlem očetu zavrglo, očitala uboj civilistke. Vsa očitana dejanja je Levstik v zagovoru zanikal in med drugim poudaril, da je sicer ujel veliko partizanov, vendar ni nobenega ustrelil.
Številne priče medvojnih dogodkov so pred začetkom sojenja umrle ali zbolele, tako da niso mogle pričati, med dokazi pa so bili tudi različni partizanski in domobranski dokumenti. Večina prič je o Levstikovih dejanjih slišala le posredno, sodeč po njihovih izpovedih pa je Levstik po njih slovel v širši okolici Velikih Lašč. Levstik naj bi se tudi hvalil, koliko partizanov je pobil. Med dokazi tožilstva je bila med najpomembnjšimi izpoved Janeza Mikliča, Levstikovega kolega v vojašnici v Strugah, ki je sprva zelo natančno opisoval Levstikova dejanja, kasneje pa je trdil, da je dal svoje izjave pod prisilo, pritisk nanj pa sta si medsebojno očitala tožilstvo in obramba.
Zaključni govori obrambe so minili v znamenju obtožb o neenakem obravnavanju po in medvojnih zločinov zmagovalcev in poražencev druge svetovne vojne. Zagovornika sta opozorila na domnevne procesne nepravilnosti, ki so nastale v postopku pred jugoslovanskimi sodišči, pri tem sta se spraševala tudi o političnih motivih nadaljevanja postopka, kar je višji državni tožilec ostro zavrnil.