Računsko sodišče, ki je pregledalo poslovanje petih klinik in kliničnih oddelkov Univerzitetnega kliničnega centra Ljubljana (UKC), je ugotovilo neupoštevanje čakalnih seznamov. Velik del pacientov je bilo pregledanih ali operiranih brez upoštevanja čakalne dobe, kar pomeni, da so bili pacienti pri dostopu do zdravstvenih storitev neenakopravno obravnavani.
Čakalni seznami se v različnih enotah UKC Ljubljana vodijo na izrazito različne načine, v nobeni od pregledanih organizacijskih enot pa ni bila v celoti zagotovljena sledljivost, kdo je spreminjal vrstni red pacientov, kdaj in iz kakšnih razlogov, navaja sodišče.
Ugotavlja, da je od 15,2 odstotka do 29 odstotkov nenujnih pacientov prišlo na specialistični pregled takoj, brez vpisa na čakalni seznam, od 3,2 odstotka do 27,7 odstotka pacientov pa je bilo vpisanih na čakalni seznam, a so prišli na vrsto prej kot večina ostalih pacientov z isto stopnjo nujnosti.
Dodatnih 3,7 odstotka do 24,8 odstotka pacientov so v pregledanih organizacijskih enotah obravnavali, kot da so prišli na kontrolni pregled, čeprav bi jih morali obravnavati kot paciente, ki čakajo na prvi specialistični pregled in jih vpisati na čakalni seznam.
Pri operativnih posegih je računsko sodišče ugotovilo, da je od 13,9 odstotka do 31,3 odstotka nenujnih pacientov prišlo na operacijo brez predhodnega vpisa na čakalni seznam oziroma so bili na vrsti prej kot večina drugih pacientov.
Delež pacientov, ki so bili prednostno obravnavani, se sicer med posameznimi organizacijskimi enotami razlikuje.
Presenečeni so bili tudi na računskem sodišču
Tako velik obseg preskakovanj čakalnih vrst pa je presenetil tudi računsko sodišče, je ob predstavitvi revizije povedal predsednik računskega sodišča Tomaž Vesel.
Včasih se verjetno bolnikom uspe dogovoriti za hitrejšo obravnavo, ker so preprosto vztrajni in verjamejo, da je njihov problem večji, kot je diagnosticiran, pravi Vesel. Del gre po njegovih besedah pripisati temu, da zdravniki niso dosledno spreminjali stopnje nujnosti tudi v primerih, ko bi to lahko storili.
Na podlagi pregledane dokumentacije pa na računskem sodišče prepoznavajo tudi druge razloge, da je do hitrejše obravnave prišlo na podlagi neposrednih dogovorov z zdravniki, ker je bila napotnica poslana neposredno zdravniku, ali je šlo za zaposlene v zavodu in njihove družinske člane.
Posebej je Vesel izpostavil, da nekateri zdravniki delajo tudi v samoplačniških ambulantah in so nekatere v teh ambulantah pregledane paciente naročili v UKC Ljubljana na dodatno diagnostiko z napotnico, vendar izven čakalnih vrst in kar v sistem kontrolnih pregledov, kljub temu da niso opravili prvega specialističnega pregleda. Tudi zaradi prepoznanih tveganj so že izdali prvi sklep o reviziji pri zdravniku zasebniku s koncesijo, ki delujejo na sekundarni ravni. Verjetno pa je, da bodo tovrstnih revizij v prihodnje izvedli še več.
A glede na zelo neurejeno dokumentacijo je po Veselovih besedah zelo težko rekonstruirati, zakaj je prišlo do preskoka čakalne dobe in kdo je to omogočil. O primerih, ki bi morebiti lahko pomenili večjo stopnjo tveganj tudi za korupcijo, so obvestili vodstva zavoda in posameznih oddelkov. V nobenem primeru pa dokumentacija ne omogoča, da bi lahko pokazali "s prstom na točno določen razlog in ceno preskakovanja čakalnih vrst".
Vesel je sicer pohvalil dobro sodelovanje vodstev vseh klinik in oddelkov ter tudi celotnega kliničnega centra. Verjame, da bodo resno pristopili k odpravi pomanjkljivosti. Računsko sodišče sicer od UKC Ljubljana v roku 90 dni zahteva izvedbo popravljalnih ukrepov, vključno z jasno opredeljeno odgovornostjo udeleženih pri vodenju seznama in zagotovitvijo sledljivosti.
UKC: Priporočila računskega sodišča že upoštevamo
Na poročilo se je odzvalo tudi vodstvo UKC, ki zagotavlja, da UKC že upošteva priporočila in popravljalne ukrepe računskega sodišča in bo to počel tudi v prihodnje.
Zatrjujejo, da so že v času revizije dopolnili interna navodila za vodenje čakalnih seznamov in jih objavili na spletu. Pristopili so tudi k izpopolnjevanju računalniških programov za elektronsko vodenje čakalnih seznamov.
"V UKCL se zavedamo pomembnosti enakopravne obravnave pacientov pri dostopu do zdravstvenih storitev, zato bomo v izvajanju popravljalnih ukrepov izvedli dodatne pričakovane izboljšave (izboljšana organizacija dela, izvajanje internih kontrol) z namenom, da bo lahko pacientom v celoti zagotovljena enakopravna dostopnost do zdravstvenih storitev," so zapisali.
Tako kot računsko sodišče, tudi sami ugotavljajo, da je na področju vodenja čakalnih seznamov treba spremeniti zakon o pacientovih pravicah, še posebej pravilnik o najdaljših dopustnih čakalnih dobah za posamezne zdravstvene storitve.
Konec lanskega leta prek 55.000 čakajočih bolnikov
Trenutno imajo v UKC 335 čakalnih seznamov, na katerih je bilo konec lanskega leta 56.200 čakajočih bolnikov za specialistične ambulantne storitve, storitve funkcionalne diagnostike in hospitalne storitve.
Zagotavljajo, da na ravni kliničnih oddelkov že dosledno upoštevajo in izvajajo določene postopke pri vodenju čakalnih seznamov, vzpostavljajo notranje kontrole poročanja in odpravljanja ugotovljenih odklonov glede pravilnosti vodenja čakalnih seznamov. Služba za pogodbene odnose z ZZZS bo po napovedih povečala število internih nadzorov o pravilnosti vodenja čakalnih seznamov, ugotovitve podala vodstvu nadzorovanih klinik in oddelkov ter po potrebi zagotovila dodatna izobraževanja.
Od novega ministra za zdravstvo pa pričakujejo, da bo čim prej prisluhnil njihovim pripombam in navedeni pravilnik spremenil tako, da bodo upoštevani strokovni argumenti in posebnosti pri odločanju o prioritetah, pomembnih za zdravstveno stanje bolnika.
KOMENTARJI (61)
Opozorilo: 297. členu Kazenskega zakonika je posameznik kazensko odgovoren za javno spodbujanje sovraštva, nasilja ali nestrpnosti.