10. oktobra se bodo volivci odpravili na volišča, kjer bodo odločali o občinskih vodstvih: županih in članih občinskih svetov.
Kdo se je najbolje odrezal?

Na zadnjih lokalnih volitvah 2006 je največji delež glasov za svetniška mesta po podatkih statističnega urada dobila SDS (20 odstotkov), med strankami ji je sledila LDS s 16,5-odstotnim deležem, SLS s 14 odstotki in SD z 11,4 odstotka glasov. NSi je za svetniška mesta dobila 6,7 odstotka, SNS pa 1,5-odstotni delež glasov.
Liste drugih strank in koalicij strank so dobile skupaj 7,9 odstotka, neodvisni kandidati pa 17,5 odstotka glasov. Med zunajparlamentarnimi strankami so volivke in volivci največji delež glasov, 1,3 odstotka, namenili SMS, odstotek je dobila še Aktivna Slovenija, ostale pa manj.
Člane občinskih svetov se v Sloveniji voli po večinskem ali proporcionalnem volilnem sistemu. Nazadnje je volitve po večinskem sistemu izvedlo 60 občin, v katerih je živelo 6,1 odstotka volilnih upravičencev. V teh občinah je bila glede na število svetnikov najuspešnejša SLS, ki je po drugi strani v občinah s proporcionalnim volilnim sistemom med strankami na četrtem mestu.
V občinah s proporcionalnim volilnim sistemom, vključujoč mestne, je največ svetnikov dobila SDS (597), sledila je LDS (510). Več kot 300 svetnic in svetnikov sta dobili še SD na tretjem mestu (360) in SLS na četrtem (353).
V 11 mestnih občinah so bile glede na statistične podatke prve tri najboljše stranke praktično izenačene: SDS s 66 svetnicami in svetniki, SD z enim manj ter LDS s 63 svetnicami in svetniki.
Neodvisni kandidati so močni konkurenti
V nasprotju s parlamentarnimi so na lokalnih volitvah strankam močan konkurent neodvisni kandidati. Med 210 župani jih je bilo pred štirimi leti največ, 67 neodvisnih kandidatov. Res pa je, da lahko kot neodvisni kandidati nastopijo tudi člani političnih strank.
Največ županov iz vrst SLS

Po podatkih statističnega urada je pred štirimi leti med strankami največ županov, in sicer 49, dobila SLS. SDS je osvojila 27 županskih mest, LDS 17, SD pa 13. Dvomestno število je med strankami osvojila še (takrat parlamentarna) NSi z desetimi župani.
Med sedanjimi parlamentarnimi strankami je le še SNS dobila dve županski mesti, medtem ko z list DeSUS ni bil izvoljen noben kandidat, se pa kljub temu stranka lahko denimo pohvali z dvema poslancema, ki sta hkrati župana.
Zakaj pride do razlik v številkah?
Res pa je, da se podatki strank ne prekrivajo povsem s statičnimi, tako so v SDS po podatkih stranke dobili 32 županov, v SD pa po lastnih podatkih 16. Do razlik v podatkih lahko prihaja tudi zato, ker stranke med svoje župane prištevajo tudi nekatere, ki so na primer njihovi člani, statistika pa jih beleži kot skupne kandidate več strank oz. predlagateljev.
Kako kaže letos?
Raziskava Slovenski utrip pa kaže, da imajo anketiranci trenutno nizko zaupanje v politične stranke, tako da bi lahko bil rezultat na prihajajočih lokalnih volitvah v prid lokalnim listam. Tako jih je namreč odgovorilo kar 42,9 odstotka vprašanih. Veliko je tudi takih, ki še ne vedo, koga bi volili - kar 34 odstotkov. Med strankami bi tudi na lokalnih volitvah največjo podporo dobil SDS (8,9 odstotka), drugi bi bil SD (3,5 odstotka). Nato bi se zvrstile SNS, LDS, SLS, DeSUS, NSi in Zares.
Več kot polovica vprašanih, 54 odstotkov, bi ponovno volilo za aktualnega župana. V Ljubljani je takih volivcev slabih 49 odstotkov, medtem ko za Zorana Jankovića ne bi glasovalo 40 odstotkov ljudi.
Opozorilo: 297. členu Kazenskega zakonika je posameznik kazensko odgovoren za javno spodbujanje sovraštva, nasilja ali nestrpnosti.