Mazej Kukovičeva je za ekološke avtobuse in tramvaj

Danes je potekala javna tribuna z naslovom “Okoljski izzivi Ljubljane”, ki sta jo organizirala kandidatka za ljubljansko županjo Zofija Mazej Kukovič in mestni odbor SDS Ljubljana. Mazej Kukovičeva je razložila, da je tematika okolja neposredno povezana z zdravjem ljudi.

"Na leto zaradi onesnaženega zraka za astmo zboli preko sto otrok. Nekaj sto predčasnih smrti je zaradi onesnaženosti okolja," je opozorila in dodala, da je največji krivec za onesnaženost okolja v Ljubljani promet.

Zato je potrebna reforma, ki bo uredila problematiko 100 tisoč migrantov, ki dnevno pridejo in odidejo iz Ljubljane, meni Mazej Kukovičeva. "Tudi cestna povezava z Brnikom in smučiščem Krvavec bo pripomogla h kakovosti življenja, saj bo s tem Ljubljana postala smučarsko središče in tako svetovljansko mesto," je dejala in razložila, da je znotraj Ljubljane treba kombinirati ekološke avtobuse in tramvaj.

Dotaknila se je tudi področja energetike in učinkovite rabe energije. Kot je pojasnila, lahko učinkovita raba energije zmanjša znesek na položnicah za energente, hkrati pa na ta način zaščitimo okolje.

"Pametne stavbe so danes resničnost, vendar v našem mestu to področje peša, zdi se da tukaj zaostajamo za svetom," je bila kritična.

'Zdravje ljudi na prvem mestu'

Kandidatka za ljubljansko županjo je prepričana, da je treba gospodariti tako, da se zdravje ljudi postavi na prvo mesto. "Mestna politika mora obsegati tudi področja, ki niso neposredno vidna, vendar vseeno dvigujejo kvaliteto življenja," je poudarila. Podala pa je tudi javno zavezo, da bo tem področjem, v kolikor bo izvoljena za županjo, namenila posebna pozornost.

Sicer pa je na javni tribuni sodelovala in jo tudi moderirala evropska poslanka iz stranke SDS Romana Jordan Cizelj, ki je poudarila, da "od aktualnega ljubljanskega župana Zorana Jankovića velikokrat slišimo, kako je prejšnja vlada Ljubljani vzela okoli 60 miljonov evrov, ne slišimo pa, da bi si prizadeval za črpanje evropskih sredstev". Razložila je, da je Slovenija za obdobje od 2007 do 2011 od Evropske unije izpogajala skoraj 1,6 miljarde evrov. "Za uspešno črpanje bi bili tako potrebni le dobri programi," je zaključila svojo misel.

Kam z odpadki?

Svoje stališče do vprašanja okoljskih izzivov v Ljubljani so podali tudi nekateri strokovnjaki, ki so sodelovali v pogovoru.

Niko Samec iz Univerze v Mariboru in Valter Nemec iz javnega podjetja Snaga sta odprla problematiko ravnanja z odpadki. Izpostavila sta, da je področje odpadkov v današnjem času zelo aktualno, a je v Sloveniji preslabo urejeno, saj kot je pojasnil Samec, ni sodobno organiziranih regijskih konceptov.

Med glavnimi problemi tega področja je Samec izpostavil prepletanje javnih in zasebnih interesov in odpor javnosti, predvsem ko gre za odlagališča. Poudaril je še, da v Ljubljani ni možnosti termične obdelave odpadkov, brez česar ni mogoče realizirati celovitega koncepta ravnanja z odpadki.

Nemec pa je na nekaj praktičnih primerih predstavil trenutno situacijo ravnanja z odpadki v prestolnici in dodal, da bo treba še veliko delati na osveščanju ljudi.

Kako zaščititi Ljubljano pred poplavami?

Valter Paulič je spregovoril o vodah, ob tem pa je spomnil na zadnje poplave, ki so prizadele Ljubljano. Poudaril je, da je predvsem neustrezna gradnja povzročila veliko materialne škode. Rešitev vidi v ureditvi mestnih zaledij in suhih zadrževalnikov, ki so lahko večino časa primerno področje za kmetovanje. Med drugim je opozoril tudi na nesmiselnost odlaganja že pripravljenih protipoplavnih programov.