Glede na to, da se volilne kampanje vedno v večji meri vodijo tudi preko spletnih socialnih omrežij (Twitter, Facebook), nas je zanimalo, ali velja volilni molk tudi tam, saj so to praviloma tuje spletne strani, kjer pa slovenski zakoni ne veljajo.
Na ministrstvu za javno upravo, ki je pristojno za tolmačenje zakona o volilni in referendumski kampanji, pravijo, da zakon izrecno ne ureja volilnega molka na spletnih straneh, na t. i. socialnih omrežjih. Po njihovem mnenju pa bi lahko v teh primerih potegnili analogijo z ureditvijo, ki velja za plakatiranje. To bi pomenilo, da je na spletnih omrežjih dovoljeno nameščati nove vsebine do polnoči, ko se začne volilni molk. Po polnoči pa lahko na omrežjih ostanejo le vsebine, ki so bile do tedaj nameščene, ni pa dovoljeno objavljati novih.
Glede spletnih strani, ki se nahajajo v tujini, pa Inšpektorat za notranje zadeve ravna po zakonu o prekrških, ki določa, da se v postopku o prekršku smiselno uporabljajo določbe kazenskega zakonika glede časa in kraja kaznivega dejanja. Kazenski zakonik pa določa, da je kaznivo dejanje storjeno na kraju, na katerem je storilec delal ali bi moral delati, kakor tudi na kraju, na katerem je nastala prepovedana posledica. Inšpektorat tako v vsakem konkretnem primeru presoja, ali je podana odgovornost storilca za prekršek zaradi neupoštevanja volilnega molka, še pravijo na ministrstvu za javno upravo.
