Na uspešnost poslovanja kažejo tudi prihodki iz poslovanja, ki so v prvih osmih mesecih letos znašali 8,34 milijarde tolarjev, kar je za pet odstotkov več kot v enakem obdobju lani. Luka Koper je od januarja do avgusta letos ustvarila 2,2 milijardi tolarjev čistega dobička, kar je za 26 odstotkov več od načrtovanega dobička.
Luka Koper je v prvih osmih mesecih letos za naložbe v objekte, opremo in druga sredstva namenila 1,8 milijard tolarjev, neprekinjeno pa nadaljuje tudi svoje procese izboljšav, uresničevanja razvojnih projektov, spoštovanja okoljske politike in obvladovanja stroškov poslovanja.
Glede na razprave različnih strokovnjakov pri Luki Koper v naslednjih letih pričakujejo povečanje svetovne trgovine, večjo zasičenost kopenskih transportnih poti in zato večjo pomembnost pomorskega transporta, kontejnerizacijo oziroma standardizacijo embalaž tovorov, večanje nosilnosti kontejnerskih ladij, zmanjšanje števila ladjarjev in povečanje pomena ključnih pretovornih terminalov in vse večjih ladij za dostavo blaga do končnih pristanišč.
Luka Koper zaradi zgoraj naštetih trendov pričakuje, da se bodo izoblikovala mega pretovorna pristanišča za največje tovorne ladje, ki bodo imele minimalno število postankov na svojih poteh. Slovensko pristanišče oziroma ves pristaniški sistem severnega Jadrana pa naj bi se uvrstil v t.i regionalna pretovorna pristanišča, ki bodo skrbela za povezavo z mega pretovornimi pristanišči, za povezavo med posameznimi regionalnimi pretovornim pristanišči in za linijske povezave z izbranimi destinacijami.
Kot napovedujejo v Luki Koper, naj bi glavni cilj severnojadranskih pristanišč v prihodnosti postalo konkuriranje severnoevropskim pristaniščem. Pri tem naj bi jim še posebej pomagali preobremenjenost severnoevropskih pristanišč, načrtovani peti kopenski infrastrukturni koridor od Barcelone do Kijeva in izboljšanje učinkovitosti železniškega transporta.
