Inštitut Mediana je za časopis Delo izvedel anketo javnega mnenja, kjer so ugotovili, da tako visoke povprečne osebe anketiranci vladi niso namenili že dve leti, od oktobra 2023, a pozor: če delo vlade s pozitivno oceno ocenjuje dobrih 26 odstotkov, še vedno prevladujejo tisti, ki niso zadovoljni z delom vlade - takih je skoraj polovica.
Igor Lukšič in Peter Gregorčič sta o politikah in reakcijah vlade podala svoji mnenji. Lukšič je pojasnil, da izboljšana ocena vlade ni zgolj posledica odziva na specifične dogodke, kot so tisti v Novem mestu, temveč gre za seštevek več pomembnih rezultatov. Mednje je uvrstil uspešno pokojninsko reformo ter napredek pri uresničevanju dolgotrajne oskrbe, ki da bo omogočala reševanje izzivov od prvega decembra dalje. Kot je navedel, so bili začetki mandata "precej kaotični in brez jasne smeri, a se zdaj zadeve seštevajo" in kažejo sinergije, kar po njegovem mnenju prepoznavajo tudi državljani.
Gregorčič je bil do izsledkov anket skeptičen. Poudaril je, da so rezultati meritev pogojeni z merilno negotovostjo in da ne verjame v njihovo statistično pomembnost. Opozoril je, da so poleti zabeležene povprečne vrednosti 4 do 5 večjih anket kazale "betoniranje stanja", kjer SDS vodi z 20-22 odstotki, Gibanje Svoboda pa sledi z okoli 16 odstotki. Skupaj imata ti dve stranki dobro tretjino glasov, medtem ko "zmerni blok" strank dosega petino. Preostali delež predstavljajo neopredeljeni volivci.
Lukšič meni, da se ob očitkih Robertu Golobu, da z napovedanjo razširitvijo policijskih pooblastil ravna enako kot nekoč Janez Janša, premier v tem dobro znajde, saj so bili ti ukrepi nujni. "Varnostna situacija nam je počasi uhajala iz rok in se mi zdi, da je bil zadnji čas, da tudi ta levi pol ugotovi, da ima država policijo za to, da reagira," je poudaril. Reagirati je treba sorazmerno, pravi Lukšič in ne dvomi o nujnosti.
Gregorčič se z Lukšičem tudi v tem primeru ni strinjal in je ocenil vladne ukrepe kot napačne in enako populistične kot tiste največje desne stranke. Izpostavil je problem neizvajanja obstoječih zakonov, namesto da se sprejemajo novi. Opozoril je na primer, ko je policija hišne preiskave izvedla šele teden dni po incidentu streljanja v zrak v romskem naselju, namesto da bi ravnala hitro.
"Mi imamo tukaj zelo velike težave z narkoklani v Sloveniji. Zdi se, kot da je Slovenija obljubljena dežela za mafijo, v katerem v kateri se nikogar ne more zapreti," opozarja. Meni, da bodo pretirano "zrahljani" zakoni glede človekovih pravic lahko ustvarili luknje, ki jih bodo izkoristili kriminalci in narkoklani, saj bodo na ustavnem sodišču izpodbijali sodbe, kar bo destabiliziralo boj proti kriminalu. To po njegovem mnenju ogroža slovensko varnost na dolgi rok, saj reševanje romskega vprašanja pod krinko takih rešitev ni učinkovito.
Lukšič medtem upa, da romska problematika ne bo volilna tema, saj se mu zdi, da je država dosegla konsenz. Poudarja, da to ni zgolj problem določenih skupin, ampak vseh, ki tam živijo. Pri tem je izpostavil reakcijo novomeškega župana Gregorja Macedonija. Lukšič je dejal, da je "bil skrajni čas, da je država nekaj naredila." Uspeha pri reševanju situacije po njegovem mnenju ni mogoče pripisati samo Golobu, temveč gre za zaslugo celotnega odziva države, vključno z župani in opozicijo.
V nasprotju z Lukšičem pa Gregorčič ne soglaša s kolektivno odgovornostjo. Kritiziral je tudi predsednico republike, ki se je po njegovih besedah "slikala z Romi s kriminalno preteklostjo", kar je poslalo napačno sporočilo. Gregorčič zato meni, da je za trenutne razmere odgovorna "neodgovorna politika", ki z "ad hoc rešitvami, ki lahko celo poslabšajo varnost, zgolj rešuje lastno kožo".
Opozorilo: 297. členu Kazenskega zakonika je posameznik kazensko odgovoren za javno spodbujanje sovraštva, nasilja ali nestrpnosti.