Kakšne zaklade vse še skriva ptujska Panorama? Rimsko svetišče, terme, vojaški tabor ...

Svetišče, petkilometrski vodovod in vojaški tabor, pa ostaline množice zgradb – prebivališč 'zgodnjih Ptujčanov'. Vse to so razkrila dozdajšnja arheološka izkopavanja na nepozidanem travnatem griču v središču mesta – Panorami.

Nazadnje se je ekipa arheologov tam mudila leta 2020, v okviru mednarodnega projekta, ki postavlja osnovo za postopno vzpostavitev arheološkega parka. Na delo so se podali s predpostavko o morebitnem obzidju na robu zgornje ravnice Panorame. Ob rob pobočja so tako umestili 9,5 x 6 metrov veliko izkopno polje, izkopavanja so potekala dva meseca. In raziskava je postregla z bogato bero odkritij. "Na tako majhnem prostoru, v tako kratkem času – toliko najdb in novih dognanj," ob tem pove Iva Ciglar, kustosinja v Pokrajinskem muzeju Ptuj-Ormož. Prvotno sicer tudi sama arheologinja je v prostorih ptujskega gradu uredila in na ogled postavila nabor najzanimivejših najdenih predmetov. "Lahko si le predstavljamo, kaj vse bomo še našli spodaj," dodaja.

O tem, za kako obsežen in pomemben projekt gre – ne le v slovenskem, pač pa svetovnem merilu – priča tudi število sodelujočih institucij. "Inštitut za arheologijo ZRC SAZU, Pokrajinski muzej Ptuj-Ormož, skupina Stik, Zavod za varstvo kulturne dediščine RS, Mestna občina Ptuj," le nekatere našteje dr. Jana Horvat. Izkopavanja, pa tudi vse nadaljnje raziskave – datiranje, umestitev v čas in prostor, postavitev najdb v širši kontekst, pomoč pri nadaljnji prezentaciji – so potekala pod njenim budnim očesom. Le delec dvoletnega intenzivnega dela so v četrtek zvečer predstavili javnosti.

Kako je bila Petoviona videti pred dvema tisočletjema – Strateško pomembna lega ob dveh glavnih rimskih prometnicah?

Med pomembnejšimi 'dokazi' življenja na Panorami v času, ko je rimska Petoviona šele nastajala, je tudi obzidje rimskega tabora. "Sprva je bil tam vojaški tabor, nato civilno mesto s statusom kolonije," časovnico oriše arheologinja Tina Berden. "Na Panorami je bila strnjena naselbina s stanovanjskimi zgradbami, uradi, obrtniškimi delavnicami, na sosednji Vičavi forum, na severnem pobočju nekropola z grobišči," našteje. Opozori tudi na že takrat velik pomen mesta – "bilo je na obeh bregovih Drave, raztezalo se je v dolžini 3,5 kilometra". Locirano je bilo ob dveh pomembnih prometnih povezavah: leži namreč ob Jantarjevi poti – to je glavna cesta Celeia–Sirmij (današnja Sremska Mitrovica), mimo pa je tekla tudi druga – še pomembnejša – pot v smeri vzhod–zahod, ki je povezovala dva konca Rimskega imperija.

Prvi večji arheološki izkop na Panorami je leta 1911 opravil Mihael Abramič (pisano tudi Mihovil Abramić). Med drugim je našel razkošno stavbo s termami.

In tudi med izkopavanji leta 2020 so arheologi našli presenetljivo dobro ohranjene ostanke. "Ti močno spominjajo na zgodnjerimsko obzidje," pravi Berden. To je bilo sprva leseno, sestavljeno iz palisad, v naslednji fazi pa že zidano – iz dravskih prodnikov in ometano z malto, vmes so bili tudi stolpi. Med raziskavami so naleteli na številne drobne najdbe: koščene šivanke, šilo, ostanke lončenega kuhinjskega posodja in amfor, obod ogledala, pa lusko vojaškega oklepa, bronast kipec, zapestnice, steklene sklede. Posodje je prihajalo z območij današnje Italije, vzhodne Nemčije, celo Tunizije, umeščajo ga v čas do prve polovice 4. stoletja našega štetja.

S precejšnjo gotovostjo danes sklepajo, da so končno razvozlali tudi skrivnost lokacije rimskega vojaškega tabora – na to nakazujejo ostaline zidov dolgih stavb, domnevno kasarne. Na območju sta se nahajali tudi delavnica koščenih predmetov in livarska delavnica.

Zasledili pa so tudi vrsto tako imenovanih 'roparskih vkopov' – ti se v nasprotju z morebitnim laičnim domnevanjem, da gre za načrtno plenjenje arheoloških najdišč, nanašajo na srednje- in novoveško odvažanje materiala za potrebe gradnje novih stavb v mestu.

Petoviona kot središče posebnega kulta ter čudovit nagrobni spomenik preminuli ženi

Kako arheološko in zgodovinsko bogata je ptujska Panorama, priča tudi dejstvo, da so že v preteklosti na površini griča na plano pogosto 'prikukale' kakšne najdbe. "Tudi ob poljskih delih, urejanju sadovnjakov, en spomenik je izruvala celo bomba," pripoveduje znanstvenica Anja Ragolič, ki se je v okviru dvoletnega projekta lotila podrobnejše raziskave kamnitih spomenikov Panorame. Ti so danes razstavljeni po mestu, najdemo jih tudi vzidane v stene cerkva.

Prvi, ki so ga na tem mestu našli, pa je bil leta 1840 odkrit votivni oltarček, ki velja tudi za doslej najstarejšo najdbo na Panorami. "Nato je Abramić med izkopavanji skupno našel 30 kamnov, fragmentov reliefnih plošč, kipov. Se pa žal za zgodnje najdbe ne ve točne lokacije – znane so nam le približne," pravi Ragolič. Zadnja takšna najdba pa datira v leto 1989.

Največ je votivnih spomenikov in reliefnih plošč, po številčnosti jim sledijo nagrobniki. A so mnogi fragmenti precej neizpovedni – ohranjeni sta le kakšni dve črki, zato je težko domnevati kaj predstavlja, komu je namenjen, iz katerega časovnega obdobja je ...

Med reprezentativnejšimi je po mnenju Ragolič votivni oltar, posvečen boginji Viktoriji, ki ga je postavil veteran Četrte flavijske legije in datira v prvo polovico 2. stoletja. Tukaj pa je še vrsta kamnitih spomenikov z zelo specifično vlogo oziroma namenom. Na Ptuju in v širši okolici so doslej namreč odkrili kar 23 spomenikov, posvečenih kultu dojilj oziroma Nutric. Gre za precej 'lokalni' kult, v večji meri omejen na območje Petovione, morda je segal še do Mure in Flavie Solve (v bližini današnje avstrijske Lipnice). Kult so od starejšega prebivalstva posvojili oziroma prevzeli na to območje priseljeni Rimljani. Na spomenikih so navadno upodobljene dve ali tri ženske, za zdravje in dobrobit otrok so jih postavili starši. Kako splošno razširjen in sprejet je kult bil, priča tudi dejstvo, da so v bližnji Spodnji Hajdini našli celo svetišče, posvečeno Nutricam. Najlepši spomenik oziroma nagrobnik pa je Ragolič prihranila za konec – Abramić je med izkopavanji na začetku 20. stoletja odkril tudi poznoantični grob z nagrobnikom Juliji Kupiti. Iz napisana izhaja, da je nagrobno stelo dal postaviti mož – ženi, ki je umrla, stara le nekaj več kot 20 let. Replika čudovitega spomenika že stoji na severnem delu Panorame - na mestu, kjer je bilo nekoč grobišče.

Kam in kako naprej? Smela vizija, sredstva bodo iskali na razpisih

Ob vseh novih dognanjih pa se zdaj poraja vprašanje, kako naprej. Ugank je še veliko, raziskovalce seveda zanima terensko delo tudi v prihodnje. "Zagonetna je pozidava severovzhodnega pobočja in vznožja Panorame – tam so ostanki zelo velikih stavb," pravi Jana Horvat. Odkritja pa bi bilo tudi smiselno (na kraju) predstavljati obiskovalcem in drugim zainteresiranim. Doslej so denimo po tej priljubljeni izletniški točki že uredili sprehajalne poti - in zanimivo: te ne sledijo starim uhojenim stezam, pač pa nekdanji ulični mreži rimskega mesta in so zato pravokotne. S takšnim načinom prezentazije dokazujejo tudi, kako strokovne izsledke umetelno vkomponirati v vsakdan domačinov in jih na poljuden način pokazati laični javnosti.

Skupina strokovnjakov je zato pripravila vizijo razvoja arheološkega parka. "Leta 2018 je Mestna občina Ptuj naročila in financirala Konservatorski načrt," pove Horvat.

Arheološko najdišče so prijavili na mednarodni projekt TRANSFER, ki zajema integrirane modele upravljanja arheoloških parkov. Zaključuje se ravno ta mesec, iz Slovenije sta bila vanj vključena dva partnerja, razlaga Jasmina Kranjc z Mestne občine Ptuj. "Cilji projekta so bili vzpostavitev načrta upravljanja arheološkega parka, trajnostne gospodarske dejavnosti, trženje proizvodov ter informacijsko-komunikacijske tehnologije, ki bo služila za promocijo," okvirno našteje, kaj je bilo narejenega v zadnjih dveh letih. Konkretneje pa: kot pilotna investicija so bile vzpostavljene informacijske table in smerokaz, kupili so tablične računalnike, ki bodo turističnim vodnikom Zavoda za turizem Ptuj v pomoč pri vodenju, hkrati bodo omogočili na primer skeniranje QR-kod s tabel in interaktivne prikaze na točkah po Panorami. Najdbe so prezentirali, tudi na razstavi, arehološke ostaline primerno zaščitili, denimo z nadstrešnico nad oltarjem.

Upravljavec parka je zaenkrat ptujska občina, v sodelovanju s Pokrajinskim muzejem Ptuj-Ormož. Kratkoročna strategija po njenih besedah med drugim predvideva izobraževanja, turistična vodenja in seveda nadaljnje raziskave. "Iščemo nove poti, kako arheološke parke predstaviti tudi širši, laični javnosti. Eden od načinov je na primer Operna noč na Panorami." Prizadevali si bodo za pritegnitev lokalnih investitorjev, poglavitni cilj pa je združitev več lokacij in dogodkov pod eno streho. "Tri projekte združujemo v eno blagovno znamko – Arheološki park (AP) Poetovio. Lokacije so zelo razpršene in so že zdavnaj presegle zgolj Panoramo. Zdaj jih povezujemo v skupni produkt, z logotipom, celostno grafično podobo in sloganom Tvoj most do preteklosti – tako jih bomo tudi tržili."

Dolgoročna strategija in upravljanje pa teče tudi v smeri ohranjanja in vzdrževanja najdišča ter novih raziskav."Idej je ogromno, zdaj bomo iskali nove razpise za nadaljevanje te zgodbe. A vse na podlagi rezultatov raziskav, smer smo namreč zadali skupaj s stroko. Potem bomo pa počasi videli, kako naprej," še sklene Kranjc.