Bidnova Amerika, Trumpova zapuščina ter prelom med generacijami, elito in 'rajo'

"Na volilni dan sem tudi jaz vseskozi osveževal rezultate in spremljal, kam se nagiba tehtnica. Nekaj dni po volitvah so bili ljudje nato še precej razburjeni, zdaj pa je za večino volitev konec, ljudje so rezultat sprejeli, šli naprej. Nekateri se sicer sprašujejo, zakaj Trump še ni odšel, ampak dejstvo je, da ima še dva meseca mandata," o povolilnem vzdušju v ZDA pravi Stephen Forte, po izobrazbi politolog, ki je po študiju zašel na področje razvoja zagonskih oz. start-up podjetij, danes pa se ukvarja z vlaganji v obetavne projekte, poleg tega pa je tudi avtor in govorec. Njegova perspektiva je mešanica poznavanja (zgodovine) politike, ekonomije in tehnologije, ki jo vidi kot pomemben del prihodnosti, še posebej na področju izpraznjenega medijskega prostora. 

Ko "leva in desna" politika zamenjata vlogi: republikanci so danes demokrati in obratno

Forte se danes označi za zmernega demokrata. "Zanimivo je, kaj se je v zadnjih letih zgodilo s politiko. Republikanci in demokrati so zamenjali vlogi. Ko sem bil otrok, so bili demokrati – od tod tudi modra barva – stranka "modrih ovratnikov", delavcev v tovarnah. Republikanci so bili stranka kapitala, tehnologije … Demokrati so imeli sidro v progresivnih, liberalnih vrednotah, republikanci v konservativno-krščanskih. Danes nekaj tega še ostaja, ampak zdaj je demokratska stranka stranka Silicijeve doline, torej tehnološkega razvoja, milenijcev, mlajše elite, ki ji je blizu globalizacija, medtem ko so republikanci za več izolacije – torej v smislu slogana "najprej Amerika", vse bolj postajajo stranka delavcev …"

To evolucijo strank pripisuje menjavi generacij. "Generacija "baby boom" umira, milenijci prevzemajo štafeto. Generacijski prelom se dogaja tako v poslovnem kot v političnem smislu in je tako močan, da ga je mogoče primerjati s povojnimi političnimi in ekonomskimi spremembami."

Ob menjavi generacij se bitke odhajajoče in prihajajoče generacije torej odvijajo tudi na volitvah, na katerih pa sta se tokrat v ameriškem primeru spopadla "poslednja ostanka odhajajoče generacije". "Leta 2024 bo Trump star toliko, kot je zdaj Biden. Morda bomo leta 2024 še dobili predsednika iz generacije "baby boom", potem pa se bo poslovila. Morda bo v Beli hiši sledil pripadnik generacije X, to je generacija, ki ji z 48 leti pripadam tudi sam. Velika je tudi verjetnost izvolitve milenijca, kar gledamo drugod po svetu, kjer so voditeljice predvsem mlade ženske."

Ekonomski in miselni prepad med elito in 'rajo'

Zmaga Donalda Trumpa leta 2016 ga ni pretirano presenetila. "Leta 2016 so bila ena osrednjih predvolilnih tem stranišča za transspolne. In to v času, ko so ljudje izgubljali delovna mesta, migranti so prevzemali že tako slabo plačane službe, bogati so bogateli, revni postajali še revnejši. Trump je nagovoril ljudi, ki so v tej enačbi izgubljali, in to mu je prineslo zmago. Dvomim, da mu je bilo za te ljudi res mar, se je pa vzpostavil kot rešitelj srednjega delavskega razreda."

Trumpova izvolitev je pomenila, da je tudi svet ZDA naenkrat videl drugače. "Leta 2012 v Ameriki nismo bili rasisti, ker smo izvolili temnopoltega predsednika, 2016 smo bili avtomatsko rasisti, ker smo izvolili "norca". Ampak v resnici je vse skupaj precej bolj zapleteno od teh pavšalnih ocen."

"Gre za veliko razpoko med obalnimi elitami in osrednjim delom države, ki jo povzroča naraščajoča neenakost. In to se dogaja v mnogih državah. Ljudi skušam opomniti, da to s seboj prinese različne perspektive. Ko Trump obljubi konec migracij v ZDA za Mehičane, "elite" to razumemo kot rasizem, oseba, ki zaradi migracij izgubi delo, pa vidi samo izgubljeno delovno mesto. Zid med ZDA in Mehiko za to osebo predstavlja potencialno delovno mesto. In ko Trump na Kitajsko meče svoje besedne bombe, je podobno."

Biden je bil dovolj všečen

A tokrat Trumpu ni uspelo. "V Ameriki se o politiki pogovarjaš samo, ko imaš nadete boksarske rokavice in si pripravljen na boj, ampak kolega, ki ima izpostavo podjetja v Missouriju, je vseeno vprašal zaposlene, zakaj so glasovali za Trumpa. Pa so mu povedali, da ga sicer ne marajo, podpirajo pa nekaj njegovih politik." 

Na koncu dneva pa gre za všečnost kandidata. "Leta 2016 je bilo torej veliko ljudi, ki jim Hillary Clinton ni bila všeč – do te mere, da so raje ostali doma. Motila jih je progresivna politika, ideja o znižanju sredstev za policijo … Biden teh težav nima." 

Zato mu je tokrat tudi uspelo – čeprav tesno ter na Trumpovo veliko žalost in jezo. "Oče je recimo glasoval za Trumpa, zato ga dražim, da je pri ponovnem preštevanju najboljše to, da Trump izgubi dvakrat. Ampak moj oče razume šalo."

Trump je zabavljač, ki rad razburja, zdaj pa išče "naslednjo veliko priložnost"

Forte ni med tistimi, ki menijo, da Trump januarja ne bo želel zapustiti Bele hiše. "Trump je predvsem zabavljač, ki mu ego trenutno ne dopušča, da bi priznal, da je izgubil, čeprav se tega zaveda. Trenutno poskuša z dvema zgodbama, s koronavirusom in z ukradenimi volitvami, ter preverja, katera na njegovo bazo deluje bolj učinkovito. Ljudje, ki mislijo, da bomo videli "državni udar", ne razumejo, da je Trump dober predvsem v dveh stvareh – v glasnem kričanju kontroverznosti in opazovanju doseženega učinka. Če ta ni takšen, kot ga želi, stopi tudi korak nazaj."

Trump sicer poskuša pravico zaradi "ukradenih volitev" iskati na sodišču, kar pa mu za zdaj slabo uspeva, saj padajo vsi sodni postopki in Forte scenarija, v katerem bi se to obrnilo, ne vidi. 

"Sicer je ironično, ampak bolj kot je vrhovno sodišče v ZDA konservativno, manj je možnosti, da bi odločilo v prid spremembi volilnega rezultata. To so zelo strogi ljudje, ki se dosledno držijo pravil. Verjetnost, da bi ga zadnja imenovana sodnica Amy Coney Barrett podprla, je pravzaprav nična, saj njena linija sodnikov ustavo interpretira zelo jasno, dosledno, in po tem scenariju predsednik  20. januarja pač odhaja. Poleg tega sodišče še nikoli ni razveljavilo volitev, situacija Gore-Bush je bila povsem drugačna."

Trump je dokaz delujočega sistema. Drugače je v primeru Poljske ali Madžarske …

Se mu pa situacija, ki se odvija v ZDA, ne zdi unikatna. "Enostavno je gledati Ameriko leta 2016 in reči: ta država ne deluje, njene ustanove so pokvarjene. A preostanek sveta je povsem enako zmeden in mislim, da je to odraz iste zadeve – že omenjene menjave generacij in nerešenih posledic  finančne krize, ki je izbruhnila pred dvanajstimi leti. Jaz na Trumpa gledam kot na primer, kako sistem deluje. Celo 'njegov' Fox News se je odmaknil, ko je šlo za volilno poročanje. Vem, da se kdo sprva ne bo strinjal, ampak če sistem ne bi deloval, bi bile ZDA danes v takšnem kaosu kot Turčija ali še katera država." 

"Boris Johnson, Le Penova … To so Trumpu podobni ljudje. V Franciji so nezadovoljni z Macronom, ker niso zares izbirali njega, prej so glasovali proti pojavom, kot je Le Penova. Podobna bi bila tudi situacija v ZDA, če bi leta 2016 zmagala Clintonova – veliko ljudi bi bilo nesrečnih, ker je bila nepriljubljena, čeprav je sposobna ženska. Ampak če naši temelji lahko prenesejo pojave, kot je Trump, to pomeni, da so relativno močni, ne tako kot v Braziliji ali vzhodni Evropi. Mlajše demokracije, kot sta Madžarska in Poljska, imajo seveda velike težave." 

Trump je kot koronavirus – pospešil je neizbežno

In ko smo že ravno pri globalnih izzivih: Bidnov prihod ne bo odnesel Trumpove zunanje politike, ocenjuje Forte. "Trenja z zvezo Nato in podobnimi organizacijami so obstajala že prej. Trump je zgolj deloval kot koronavirus in pospešil neizbežno. Te organizacije so imele že pred njim nešteto težav in so bile v zatonu."

Prav tako je ZDA nekoliko "vrnil h koreninam", kjer bodo ostale: "Pred drugo svetovno vojno ZDA niso delovale tako široko. Nismo bili na točki, ko bi šli recimo v Zimbabve in bili bitko za demokracijo. Če kaj, je bilo kvečjemu obratno. Po drugi svetovni vojni pa vse tja do leta 1990 smo nato šli v vrsto vojn, ker smo se v hladni vojni borili za prevlado s Sovjetsko zvezo. Ampak tudi po letu 1990 ste videli ZDA posredovati v Somaliji in Srbiji, Obama je šel v Sirijo in Libijo – te države za nas niso bile neposredna grožnja. Gre za to, da nam je ostal vzorec delovanja, in čeprav ni bilo več jasne misije, smo prevzeli vlogo globalnega policista. Trump je videl, da tega ni treba več početi, in nas na nek način vrnil h koreninam. Seveda je to povedal na glasen, neprijeten način, ampak dvomim, da bo Biden to spremenil."

"Mislim, da bo politika do Kitajske in Nata ostala, kot ju je začrtal Trump, predstavljam si, da bo Biden šel do Angele Merkel in ji povedal: za las sem zmagal, zato boste vseeno boste morali plačati svoje račune za Nato. Po svoje je v tem smislu za te organizacije Bidnova zmaga slabša. Trumpa se je do neke mere dalo manipulirati s prijaznimi tviti, Biden pa je profesionalec, ob tem pa je še v situaciji, ko si popuščanja ne more privoščiti, saj je za Trumpa glasovalo veliko preveč ljudi, da bi lahko poteptal voljo tega dela volilnega telesa in se uklonil na zanj ključnih področjih. To so ljudje, ki so glasovali za trgovinsko vojno s Kitajsko, proti popolnemu financiranju Nata … Ne more reči, da Trumpovi volivci ne štejejo, poleg tega je med kampanjo tudi sam poudarjal, da bo do Kitajske še trši kot Trump."

ZDA ne bodo več globalni policist, bodo pa obdržale svojo vlogo 

Čeprav se torej ZDA najbrž poslavljajo od vloge globalnega policista, Forte meni, da bodo še naprej vzdrževale položaj velesile, že zaradi pestrega demografskega dogajanja, ki čaka svet v naslednjih desetletjih. "Ljudje govorijo o zatonu ZDA – sam menim, da bo nasprotno. Kitajska, Evropa in Rusija se nezadržno starajo, ena redkih držav z ugodno demografsko sliko bo Indija. Kitajska naj bi šla v naslednjih 60 letih z 1,3 milijarde ljudi na 700 milijonov prebivalcev, kar je ogromen padec, ki močno skrči BDP, medtem ko naj bi se populacija ZDA občutno povečala. Za rast populacije pa je značilna rast potrošnje."

"Seveda – večja kot je populacija, večje so težave, večje je vprašanje bogastva in revščine, nihče ne pravi, da ne bo težav in da ne bomo na oblasti videli še nekaj verzij Donalda Trumpa, ampak ne verjamem, da bomo šli v smeri zatona. Bo pa zanimivo videti, kako se bo v vse to vključevala sodobna tehnologija." 

Trump z napadi na medije dal pospešek informacijski tehnologiji

Zanimivo – ta je, čeprav so tehnološka podjetja politično naklonjena demokratom, prav po Trumpovi zaslugi dobila še dodaten zagon. "Nekdo me je vprašal, zakaj pri nas mediji odločijo predsedniško tekmo. Saj je ne – mediji samo poročajo, ampak stopnja nezaupanja v medije je očitno tako velika, da se je na tem področju ustvarila praznina, ki jo bo zapolnila informacijska tehnologija. Trumpovo nepriznavanje poraza je ena zadnjih velikih manifestacij padanja zaupanja v medije."

"Mislim, da bo informacijska tehnologija sčasoma v svetu igrala podobno vlogo, kot so jo dolga leta mediji. Lahko se tudi zgodi, da v prihodnje ne bodo več mediji tisti, ki bodo sporočili, da je predsedniška teka odločena, ampak bosta to Facebook, YouTube … Mislim, da je to evolucija področja, da gremo v to smer. Se bodo pa na teh platformah pojavili zaupanja vredni kanali, ki ne bodo nujno povezani s konkretnim medijem."  

Ne strinja pa se z idejo, da bi tehnologija igrala vlogo cenzorja. "Nekateri od družbenih omrežij zahtevajo, da cenzurirajo Trumpa. Jaz se bolj nagibam k temu, naj politiki povedo, kar hočejo. Nič ni narobe, če to opremimo z oznako, da se izjava ne sklada z dejstvi. Ampak če hoče nekdo reči, da prašiči letijo – zakaj naj bi mu to tehnologija preprečila?" 

Pri demokratih bitka med progresivnim in zmernim krilom, republikanci na lovu za mlajšo verzijo Trumpa, ki ne živi na Twitterju?

Te spremembe se sicer ne bodo zgodile od danes na jutri, pravi Forte. Se bosta pa v tem času spremenili tudi demokratska in republikanska stranka. "Progresivno krilo demokratov se je tokrat izkazalo za neprijetno utež. To so bile bolj volitve proti Trumpu kot za progresivno politiko. Mislim, da se bodo progresivni glasovi na kratek rok nekoliko umirili. Marsikaj o smeri obeh strank pa bo videti v drugi polovici mandata, torej okoli leta 2022."

"Progresivno krilo pri demokratih se sicer prepira z jedrom – drug drugega vidijo kot oviro, retorika pa je precej podobna Trumpovi. Ljudi večkrat opomnim, da je Alexandria Ocasio Cortez zelo podobna Trumpu, da komunicira in polarizira kot on, ampak ona ne bo šla nikamor, mislim, da bo še okrepila svojo vlogo, je pa vprašanje, kakšne bodo posledice."

Če se bodo demokrati iskali na področju smeri politike, bo osrednja naloga republikancev razčistiti z odnosom do Trumpa in njegove politike. "Vprašanje je, ali bodo sledili človeku, ki bo najbrž šel na medijsko turnejo – ali pa mu ne bodo. Skušnjava, da sledijo človeku, ki lahko zbere veliko množico, bo velika, ampak republikanci so dobri pri analizi številk in mislim, da bodo videli, da jim je šlo na teh volitvah izjemno dobro, čeprav so izgubili predsedniško tekmo in se bodo od njega ločili."

"Že zdaj je retorika zanimiva. Večinoma gre zgolj v smer, da ima pravico do odgovorov. Ampak ta agonija se bo v skladu s pravili tako ali tako končala osmega decembra. Takrat bodo izčrpana pravna sredstva, vmes pa so še prazniki."

Potem pa se bo začelo okrevanje stranke. "Mislim, da bo Trumpa nasledil nekdo, ki bo ohranjal njegovo sporočilo, a na civiliziran način, brez prepirov na Twitterju. In to je lahko dovolj učinkovito za nov predsedniški mandat republikancev." 

"Nekateri že zdaj napovedujejo, da bo Biden državo vodil le en mandat, leto 2024 pa da je rezervirano za Kamalo Harris. Ni nujno. Če bo republikance prevzela kompetentna verzija Trumpa, lahko potencialno zmaga. Torej nekdo, ki bo znal sporočilo zapakirati na pravi način, ki bo mlajši, demografsko všečen. Veste, ljudje, ki so po volitvah plesali na ulici, mislijo, da je trumpizma konec, ampak to nikakor ne drži. Trump sam se sicer ne bo vrnil, ampak njegova platforma bo vsaj delno ostala." 

Bidnova Amerika in Trumpova zapuščina

Kaj pa se bo torej zgodilo pod Bidnovo taktirko? Forte, ki je sicer zadovoljen z Bidnovo zmago in meni, da ZDA spet dobivajo kompetentnega predsednika ter delujočo administracijo,  pričakuje, da bo šlo za predsednika, ki bo relativno sprejemljiv za vse vpletene – a da vseeno ni optimalna rešitev. "Biden je zelo zmeren demokrat, čeprav ga je Trumpova kampanja slikala kot socialistično pošast, ki žre otroke, kar seveda ni. To je bil tudi eden od razlogov, da je padla Trumpova priljubljenost po prvem soočenju. Biden ni bil videti kot senilen socialistični starček, za katerega je Trump napovedal, da ga bo retorično raztrgal. Nivo torej ni bil postavljen prav visoko, ampak na koncu je govoril razumno in v celih stavkih – in to mu je pomagalo. Biden bo zato za del republikancev precej sprejemljiv. Kar se tiče demokratov, pa je to nekoliko odvisno tudi od refleksije rezultata. Po 2016 se je krivce iskalo v Rusiji in še kje, nihče ni želel pogledati navznoter in videti tudi demografskih sprememb. Koga bomo krivili zdaj, še ni jasno, vprašanje je, kdo bo prvi sprejel realnost obrata. Jaz sem odrasel kot zmerni republikanec. Zdaj sem zmerni demokrat, ki je za zunanjo politiko, za zmerne davke, za tehnologijo, ustrezam profilu 'mlajše elite' ... Torej sem vse, kar je bil včasih profil zmernega republikanca. Ampak jaz se tega zavedam, medtem ko imate ogromno volivcev, ki se ne zavedajo, kako se je politika spremenila, in še vedno slepo glasujejo za eno ali drugo stran iz navade in niso sposobni videti čez svoj rob."

Če torej Bidnov prihod ne prinaša pretresa – kaj za seboj pušča Trump? "Rešil nas je političnih dinastij Bush in Clinton. Dokazal je, kako dejansko deluje elita, ki se kljub napovedim ni izselila iz države. Izkazalo se je, kako netočne so volilne napovedi. Prav tako je razkril težave medijskega prostora."

Veliko težav ostaja brez rešitev. "Kar Ameriko v osnovi dela veliko, jo trenutno ovira. To, da je naša glavna vrednota svoboda (v stilu 'nihče nam ne bo govoril, kaj lahko počnemo'), nas zdaj, ko se spopadamo s covidom-19, tepe. Ampak težave bodo še trajale."

Recesija šele prihaja, cepivo pa ni magično zdravilo

Forte ocenjuje, da se šele pomikamo proti viharju. "Recesija se še ni začela, vladnega denarja pa bo marsikje zmanjkalo. Zdaj vsi stavijo na cepivo, ki pa bi se lahko izkazalo za najslabšo rešitev z ekonomskega vidika, saj bodo odobritev ljudje videli kot vrnitev v normalo, ki pa se ne bo mogla zgoditi tako hitro. Ob tem pa bo pomoči vse manj in težave ljudi bodo velike. Sprva sicer mislim, da bo Biden v skušnjavi, da izplača pomoč, a se bo oglasila druga stran – naš dolg je namreč astronomski."

Predvideva, da bo težavni cikel trajal desetletje in se torej razpletel ravno nekje ob dokončni menjavi generacij. Kaj pa se bo zgodilo z rasnimi izzivi, ki so precej poganjali politično dogajanje predvsem zadnje leto? "Gibanje Črna življenja štejejo je bilo rojeno pod Obamo, to se bo nadaljevalo. Menim sicer, da ne gre toliko za rasno, prej za razredno vojno, v kateri je rasa komponenta, ki se odraža v nekaj sistemskega rasizma, kar pa vpliva na ekonomski status ljudi. Osnovni problem so torej ekonomska sredstva in mislim, da bo tukaj še vrelo."

Težava ZDA in sveta: novih izzivov se lotevamo s starimi sredstvi

"Ko ste pri skorajšnjem zaključku demografskega obrata in na pragu krize, izvoljena pa je oseba stare šole, nastane izziv. Nov izziv bi potreboval nove rešitve, ki pa jih tradicionalna oseba nima. Tudi novo krizo bodo zato želeli rešiti s starimi orodji. Biden bo uporabljal stara orodja, zato ni optimalna rešitev. Je kot obliž, ko imate umirajočega pacienta," meni Forte, ki računa, da bo nato popoln generacijski obrat le prinesel tudi nova orodja. 

Kakšna bodo ta nova orodja, pa bo treba šele ugotoviti: "Mislim pa, da rešitev neenakosti ni univerzalni temeljni dohodek ali višji davki. Takšne eksperimente smo že imeli in ni šlo. Vseeno mislim, da bodo poskusili z obojim. Stara orodja bi sicer delovala, če bi se z njimi strinjal ves svet, če bi recimo vsi uvedli višje davke, a v praksi se svet nikoli ne strinja in ljudje nato najdejo rešitve, tako da bogastvo spravijo na varno, nekam drugam."

Po desetletjih povezovanja se bomo vračali vsak k sebi

Dolgoročno pa bo pod vprašanjem tudi vloga nacionalne države, meni. Prepričan je, da se bomo vse bolj vračali vsak k sebi. "To bo olajšala tudi tehnologija. Včasih je bila težava sporazumevanje, zdaj imate avtomatske prevajalnike …"

Še nekaj časa pa se bomo globalno ukvarjali s "tradicionalnimi težavami". "Bitka za vire ni končana. Šele ko bosta hrana in energija zastonj, se lahko začne bitka za ideje, prestiž. Ampak od tega smo še zelo oddaljeni."