Magazin

Dan, ko so ZDA bombardirale ZDA

Filadelfija, 11. 10. 2026 07.00 pred 32 minutami 6

Filadelfijska policija med spopadom

Obdobje po drugi svetovni vojni v ZDA ni bilo zaznamovano zgolj z globalnim tekmovanjem proti zunanjemu sovražniku. ZDA so pretresali številni notranji nemiri, ki so bili posledica družbene neenakosti ter sistemskih nepravic. Ameriška mesta so bila pogosto prizorišča socialnih trenj in tudi krvavih spopadov. Eno od teh mest je bila tudi Filadelfija. Bil je ponedeljek, 13. maj 1985, ko so oblasti na poslopje organizacije MOVE v zahodnem delu mesta odvrgle dve bombi in povzročile hud požar, ki je nato zajel sosesko. V napadu je umrlo 11 ljudi, od tega pet otrok, 250 jih je ostalo brez strehe nad glavo.

Christian Movement for Life – MOVE (Krščansko gibanje za življenje) je bila organizacija, ki se je zavzemala za osvoboditev in enakost temnopoltih, zagovarjala zakone narave in "naravnega načina življenja". Leta 1972 jo je v Filadelfiji ustanovil John Africa, sicer rojen kot Vincent Leaphart.

Člani skupine MOVE so živeli v skupnosti v zahodnem delu mesta in sledili filozofiji t. i. anarhoprimitivizma. Skupina je revolucionarno ideologijo, podobno tisti, ki so jo zagovarjali Črni panterji, združevala z zavzemanjem za pravice živali.

Pripadniki organizacije nagovarjajo ljudi v soseski
Pripadniki organizacije nagovarjajo ljudi v soseski
FOTO: AP

V svojem javnem delovanju so bili znani po organizaciji protestov, ob katerih je pogosto prihajalo tudi do spopadov z oblastmi. Seznam razlogov, zakaj so odhajali na ulico, je pisan: policijsko nasilje, vojne, trgovina z malimi živalmi in odnos do živali v živalskih vrtovih. Trdili so, da so "globoko zavezani življenju v vseh njegovih oblikah".

Zavezani so bili k "naravnemu prehranjevanju", "naravnemu načinu življenja" in k temu, da niso odvisni od tehnologije. "Kot otroci smo pogosto hodili naokrog goli. Organizacija je verjela v pridobivanje vitamina D od sonca. Verjeli so v to, da mora koža postati bolj trpežna in močna," je za PBS povedal sin ustanovitelja Mike Africa ml.. "Da, bilo je neobičajno. In res, nekatere stvari so se zdele čudne nekaterim ljudem, a zame je bilo to življenje."

Zaradi takšnega načina življenja je skupina MOVE pogosto prihajala v navzkrižje z lokalno policijo in sosedi, ki so ji očitali ustvarjanje nehigienskih bivalnih razmer. Mnogim ljudem ni bila všeč njihova prisotnost in odnos do življenja v širši družbi. Težave so povzročali včasih sosedje, včasih pa mesto. Zadeva je hitro in precej resno eskalirala.

"Šli bodo zlepa ali zgrda, stoje ali leže"

Leta 1977 je organizacija prejela odlok občine o izselitvi. Ta poziv so prejemniki seveda ignorirali in mestna oblast se je odločila za ukrepanje s silo. Filadelfijski župan Frank Rizzo je ukazal napad. "Lahko izbirajo. Šli bodo zlepa ali zgrda, stoje ali leže," je dejal.

Spopadi med prisilno izselitvijo leta 1978
Spopadi med prisilno izselitvijo leta 1978
FOTO: AP

Večmesečna napetost je dosegla vrhunec s strelskim obračunom. Ubit je bil policist, dom skupine MOVE pa porušen. Čeprav skupina MOVE vztraja, da je policist umrl zaradi "prijateljskega ognja", je bilo devet njenih članov – med njimi starša Mika Africe mlajšega – obsojenih na zaporne kazni, ki so skupaj nanesle do 100 let.

"Člani skupine MOVE niso bili ljudje, ki bi nastavili drugo lice. Mnogi so sicer menili, da je rešitev v pacifizmu, a člani skupine MOVE niso bili pacifisti. Če jih je napadel policist, so se uprli," je filozofijo in stanje uma organizacije opisal Africa mlajši.

Spopad je zasejal gnev na obeh straneh. Policisti so želeli maščevanje za padlega sodelavca, člani organizacije pa mestnim oblastem niso odpustili uporabe represivnih ukrepov in izgube objekta, v katerem so delovali in imeli sedež.

Usodni maj 1985: "Pozor, MOVE: To je Amerika!"

Leta 1981 se je skupina MOVE preselila v vrstno hišo na naslovu 6221 Osage Avenue v predelu Cobbs Creek v zahodni Filadelfiji. Sosedje so se mestnim oblastem več let pritoževali zaradi smeti okoli stavbe, sporov s sosedi ter političnih sporočil, ki so jih člani skupine MOVE razglašali prek megafona.

Policija je leta 1985 pridobila sodne naloge za aretacijo štirih članov skupine MOVE zaradi kaznivih dejanj, ki so vključevala kršitev pogojev pogojnega izpusta, nespoštovanje sodišča, nezakonito posest strelnega orožja in izrekanje terorističnih groženj. Sledilo je pravno-formalno zapečatenje usode skupine z usodnim etiketiranjem. Župan Wilson Goode in policijski komisar Gregore J. Sambor sta skupino MOVE opredelila kot teroristično organizacijo. To je pomenilo, da so ji dnevi dokončno šteti, saj je mesto dobilo pravno kritje za to, da je lahko dokončno snelo rokavice.

Župan mesta Wilson Goode
Župan mesta Wilson Goode
FOTO: AP

V sosesko so oblasti napotile izjemno močne policijske sile – približno 500 pripadnikov. Ukazali so izpraznjenje stavbe in izvršitev nalogov za aretacijo. Prekinili so dobavo vode in električne energije. Ob 5.35 je v soseski, ki so jo oblasti predhodno evakuirale, odmeval policijski proglas: "Pozor, MOVE: To je Amerika! Spoštovati morate zakone Združenih držav!" Dali so jim 15 minut časa, da pridejo ven. Ko se člani skupine MOVE niso odzvali, se je policija odločila, da bo vse osebe v hiši odstranila s silo. V stavbi je bilo sedem odraslih in šest otrok.

Ko je 15 minut izteklo, je policija napadla. Izbruhnil je oborožen spopad. Policija je v stavbo odvrgla granate s solzivcem. Člani skupine MOVE so streljali nanje; strelski obračun s polavtomatskim in avtomatskim orožjem je trajal 90 minut. Eden izmed policistov je bil zadet v hrbet, vendar, ker je nosil neprebojni jopič, ni bil huje poškodovan. Policija je izstrelila več kot 10.000 nabojev, a članov organizacije, ki so se krčevito upirali, ni pregnala. Zato je ob 14. uri Sambor ukazal bombardiranje poslopja.

Na nebu se je pojavil helikopter Bell 207 Sioux Scout, ki ga je upravljal policijski poročnik Frank Powell. Ta je odvrgel dve bombi, ki jih je priskrbel FBI, policija pa jih je sprva olepševalno imenovala "pripomoček za vstop". Z bombami naj bi neposredno iz spopada izločili bunkerju podoben prizidek na strehi hiše. Ob eksploziji bomb se je vžgalo gorivo v bencinskem generatorju, kar je povzročilo velik požar.

Pozneje se je izkazalo, da policija namenoma ni poklicala gasilcev, naj požar pogasijo. Pozneje so pojasnjevali, da so ogenj namenoma pustili goreti, zato da bi ta uničil bunker, policija pa bi lažje vstopila v poslopje, odvrgla solzivec in stanovalce prisilila k izhodu.

Po polurnem zadrževanju so na kraj vendarle prišli gasilci, vendar so se znašli pod točo metkov, zato so skupaj s policisti prejeli ukaz, da se morajo umakniti. Medtem pa se je ogenj začel širiti na sosednje hiše in naprej po ulici. Iz obleganega, bombardiranega in gorečega poslopja sta takrat, kljub temu da je nanje streljala policija, uspela zbežati 13-letni Birdie in polnoletna Ramona.

Požar je bil pod nadzorom šele nekaj minut pred polnočjo 13. maja.

11 mrtvih, 250 brez strehe nad glavo

V požaru je umrlo 11 ljudi iz hiše – šest odraslih in pet otrok (vsi so v skladu s politiko gibanja nosili iste priimke): John Africa, Rhonda Africa, Theresa Africa, Frank Africa, Conrad Africa, Tree Africa, Delisha Africa, Netta Africa, Little Phil Africa, Tomaso Africa in Raymond Africa. Ogenj je uničil 61 sosednjih hiš, zaradi česar je 250 ljudi ostalo brez doma.

V napadu je umrlo 11 ljudi, njihove ostanke so v dneh po koncu spopada odstranjevali s prizorišča. Nekaterih svojci niso nikoli videli.
V napadu je umrlo 11 ljudi, njihove ostanke so v dneh po koncu spopada odstranjevali s prizorišča. Nekaterih svojci niso nikoli videli.
FOTO: AP

Župan Goode je imenoval preiskovalno komisijo, policijski komisar Sambor je novembra 1985 odstopil; v govoru naslednje leto pa je dejal, da ga je župan Goode uporabil kot grešnega kozla.

Komisija je 6. marca 1986 objavila svoje poročilo. V njem je obsodila ravnanje mestnih oblasti in navedla, da je bilo odvrženje bombe na naseljeno vrstno hišo nedopustno. Po objavi poročila se je Goode uradno javno opravičil. Zaradi napada nihče izmed predstavnikov mestnih oblasti ni bil kazensko ovaden. Edina preživela odrasla članica gibanja MOVE, Ramona Africa, je zavrnila pričanje na sodišču; obtožena in obsojena je bila zaradi sodelovanja v izgredih in zarote ter je prestala sedemletno zaporno kazen. Leta 1996 je zvezno sodišče sicer ugodilo njeni tožbi za povzročeno bolečino in trpljenje ter ji dodelilo odškodnino v višini pol milijona dolarjev.

Ramona Africa
Ramona Africa
FOTO: AP

Novembra 2020 je mestni svet Filadelfije sprejel resolucijo, s katero se je uradno opravičil za bombardiranje skupine MOVE. 8. maja 2025 je mestni svet Filadelfije sprejel resolucijo, s katero je 13. maj v čast žrtvam razglasil za "dan razmisleka in spomina".

KOMENTARJI6

Opozorilo: 297. členu Kazenskega zakonika je posameznik kazensko odgovoren za javno spodbujanje sovraštva, nasilja ali nestrpnosti.

speedstar
11. 10. 2026 11.46
Pa zakaj moramo stalno brati o američanih. Zakaj takšna obsedenost proplusa z Ameriko?
Hind Rami Iyad Rajab
11. 10. 2026 11.44
usa demokracija...pa to...
Morgoth
11. 10. 2026 11.41
Če jim kaj ni všeč naj grejo nazaj v Afriko in naj delajo na tem da bo prosperirala.
Brane123
11. 10. 2026 11.43
te živali hočejo ZDA spremeniti v afriko :)
mungus
11. 10. 2026 11.31
11. 09. je tudi podoben vsemu temu....a ne?
Slash
11. 10. 2026 11.24
Amerika first!!!!
ISSN 1581‑3711 © 2025
24ur.com, Vse pravice pridržane
Verzija: 2009