Direktor kranjskega turizma: Epidemija nas je postavila na točko nič

V Kranju več kot 90 odstotkov prihodov in nočitev predstavljajo tuji gostje. Povprečno ostanejo dan ali dva in potrošijo med 30 in 70 evrov na dan. Glavni razlog za obisk so mestne znamenitosti, pa tudi gastronomija in športne aktivnosti. A epidemija je močno zarezala v turistično gospodarstvo v destinaciji in turistične trende, pojasnjuje Klemen Malovrh, direktor Zavoda za turizem in kulturo Kranj. "Število prihodov turistov se je v letu 2020 znižalo za 80 odstotkov, število nočitev pa za 70 odstotkov v primerjavi z letom 2019. Izgubili smo skoraj celotni tuj trg, za slovenski trg, ki je prej predstavljal manjši del naših gostov, pa sedaj tekmujemo med seboj vse turistične destinacije v Sloveniji," opisuje. Kranj ni beležil večjega povpraševanja domačih gostov, s katerimi bi deloma kompenziral upad tujih turistov. 

A vendarle je bilo v Kranju na dan 1. oktobra. 2020 unovčenih 1.128 turističnih bonov, dodaja. "V času med prvim in drugim valom smo uspešno izvajali vodenja. Dober odziv so imela brezplačna vodenja, ki smo jih ponudili vsem, ki so v destinaciji prespali vsaj eno noč. V poletnem času se lahko pohvalimo tudi s prijetnim kulturnim utripom Kranja. Mesto je bilo tudi dobro obiskano v času prešernega decembra, čeprav je bila ponudba zelo omejena in smo ljudi vabili le na sprehod po okrašenem mestu. Vse, kar smo lahko ponudili ljudem, smo skrbno načrtovali v skladu s priporočili NIJZ. A gledano na celotno turistično panogo, nas je epidemija postavila na točko nič." 

Ukrepom in posledicam epidemije so bili podvrženi ponudniki nastanitev, gostinski ponudniki, ponudniki doživetij, s potovanji povezane agencije ter kulturne, razvedrilne, rekreacijske dejavnosti, trgovine ... vse to pa je prineslo velik upad prihodkov celotnega kranjskega gospodarstva. Po podatkih Ajpesa je bilo s teh panog v letu 2019 ustvarjenih 2,5 odstotka prihodkov kranjskega gospodarstva. "Ali bodo vsi ti ponudniki po epidemiji sposobni nadaljevati s svojim delom? Koliko delovnih mest bodo ohranili? Kaj bomo imeli v Kranju po epidemiji še za ponuditi obiskovalcem? Bomo imeli s kom soustvarjati bodoči turizem v destinaciji?" se sprašuje Malovrh, ki je optimističen, saj pri nekaterih partnerjih vidi ogromno volje za nadaljnji razvoj ter želje in po sodelovanju, čeprav trenutno stanje v gospodarsko-ekonomskem smislu ne izgleda najbolje. "Vsekakor je sedaj priložnost, da se čim bolje povežemo in skupaj skujemo načrte za lažje okrevanje," meni. 

Nova strategija: Kranj kot varna, zelena, trajnostno naravnana destinacija 

Z novo Strategijo za turizem, ki jo še razvijajo, bodo v prihodnosti začrtali trajnostni razvoj turizma. "Želimo biti varna in zaupanja vredna destinacija, ki je zeleno, trajnostno naravnana in ima butično ponudbo tako mestnih doživetij kot možnosti za aktivnosti v naravi," Malovrh pove o zastavljenih ciljih. Bistveno bo povezovanje ponudbe in deležnikov v mestu in okolici, povezovanje med deležniki, ki so ponudniki, odločevalci in domačini ter povezovanje navzven, z ostalimi destinacijami. "Cilj je izdelati ambiciozen, a realen načrt za razvoj privlačne ponudbe, v kateri bodo uživali tako domačini kot obiskovalci in turisti. Upamo, da bo Kranj v novem razvojnem obdobju utrdil pozicijo prestolnice Gorenjske, ki uspešno združuje prednosti urbanega okolja in bližino narave." 

Nova prezentacija je po njegovem mnenju nujna za novodobne odjemalce. "Način, kako doživljamo in okušamo svet, se spreminja. Imamo radi interaktivnost, smo v digitalnem svetu, radi imamo kratke in jedrnate informacije, v katerih je bistvo podano na prvo žogo. Res pa je, da je pri tem potrebno ohranjati kvaliteto, ne degradirati zgodb – le povedati predzgodbo na prijeten način in tako povabiti, ujeti uporabnike, da se v nadaljnje zgodbe potopijo z veseljem, da vzbujamo radovednost in da hkrati izobražujemo ter puščamo možnosti in priložnosti za zabavo." Na zavodu za turizem in kulturo Kranj se trudijo, da bi že letos lahko ponudili dva nova produkta – v Rovih pod starim Kranjem dodajajo vodenje z digitalnimi vsebinami, tudi vodenje po Kranju s poudarkom na zgodbah o Prešernu dobiva novo podobo, ki je bolj interaktivna. Hkrati pa delajo tudi drugi ponudniki – kmalu bo za obiskovalce odprt zvonik cerkve sv. Kancijana, Kabinet Janeza Puharja vabi z izjemno privlačnim doživetjem … 

Obuditev fraze 'Gremo v Kranj!' 

Vsi Kranjčani vedo, da je središče mesta, kljub številnim poskusom oživitve, še vedno prazno. Kaj se tu da še narediti, da bi bilo živahno, kot je bilo nekoč? "Rešitev vidim v povezovanju odločevalcev (MOK, ZTKK in ostalih javnih institucij), ponudnikov in domačinov v delovno skupino, ki bi na stari Kranj gledala celostno in strateško upravljala njegov razvoj. Izziv mestnega jedra predstavlja pomanjkanje privlačne in raznolike ponudbe, ki bi privabljala domačine, tujce ter obiskovalce z večjo kupno močjo. Novi turistični produkti v mestnem jedru, dodatna ureditev Prešernove ulice, umestitev stalnih in začasnih vsebin v kranjske rove, ureditev kanjona Kokre, boljše sodelovanje s kvalitetnimi ponudniki, premišljen kulturni program, so smiselni ukrepi za oživljanje mestnega jedra," odgovarja Malovrh. 

Mestno jedro je edinstveno umeščeno v prostor na skali in je zaradi svoje zgodovinske in arhitekturne dediščine že od leta 1983 razglašen kot kulturni spomenik. Tudi to je njegova prednost, ki se jo moramo zavedati, poudarja. "Gremo v Kranj! je včasih pomenilo, da smo šli čez mestno jedro po nakupih, v soboto na tržnico, zvečer v mesto na druženje po številnih barih in želim si, da bi ta fraza bila spet bolj pogosto uporabljena na ta način. Vseeno pa moram poudariti, da se obisk mestnega jedra zadnja leta vztrajno povečuje in takšen trend pričakujem tudi v prihodnje." 

Veliki načrti za kanjon reke Kokre 

Mestna občina Kranj je v sodelovanju s strokovno in širšo javnostjo pripravljala prostorski načrt za ureditev kanjona reke Kokre, pridobila vsa potrebna soglasja in ga letos na eni mestnih sej tudi potrdila. Načrt predvideva, da se bo v prihodnjih letih nadgradilo zelene površine, izboljšalo turistično ponudbo in možnosti za preživljanje prostega časa v naravi z ureditvijo kranjske plaže, sprehajalnih brvi, učne poti ter dostopov v kanjon. 

"Namen je, da bi kanjon postal eno od stičišč Kranjčanov ter zelena, a urbana atraktivnost za obiskovalce. Trajnostna ureditev kanjona bo velika pridobitev, ki smo jo (pred)dolgo čakali in pomembno je tudi, da kanjon dobi pravega upravitelja, vzdrževalca, ki bo skrbel, da prostor ostane čist, da se ustavi letno kopičenje odpadkov, kar sedaj dokazuje vsakoletna taborniška akcija Očistimo Kranj," pojasnjuje naš sogovornik. 

Ob tem se je vzpostavila civilna iniciativa, ki je sicer podprla angažiranost k splošni ureditvi kanjona, a je hkrati opozorila, da gre pri nekaterih delih načrta za grobo poseganje v območje naravnega. Občina je s pogovori rešila nesoglasja in uskladila aktivnosti. Dogovorili so se, da se iz predloga odloka umakne možnost rabe zelenice za namen odbojke na mivki, natančneje opredeli umestitev fitnes naprav s poudarkom, da gre za posamezne sonaravno oblikovane naprave, namenjene individualni (in ne množični) vadbi, da se prostorsko omejita možnost rabe zvočnih naprav in umestitev sanitarij, da na piknik prostorih ni dovoljeno kurjenje ognja in da se izraz kopališče zamenja z izrazom kopalno območje. 

Neizkoriščen potencial: jezerca na Bobovku, kraške jame v Udin Borštu, Mavško jezero  ...

Malovrh ob tem dodaja, da vedno, na vseh področjih, obstaja prostor za izboljšave. "Enak potencial kot Kanjon Kokre imajo na primer tudi jezerca na Bobovku, kanjon Zarica, Mavško jezero,… med neizkoriščene naravne znamenitosti bi lahko vključili še Udin Boršt s skrivnostnimi kraškimi jamami, kanjon reke Rupovščice pod vasjo Kokrica in številne lepote kranjskega podeželja. Urejene kolesarske in pohodne poti, ponudba butičnih doživetij so začetki pravilne rabe teh neizkoriščenih potencialov … računam na to, da bomo bistvo izluščili v strategiji in se fokusirali na realizacijo tistega, kar bomo tam zapisali." 

Na splošno je po njegovem mnenju najbolj bistveno utrditi pozicijo Kranja kot prestolnico Gorenjske, ki uspešno združuje prednosti urbanega okolja in bližino narave. "Bistven je ponovni zagon turizma. Pri tem izkoristiti potenciale, ki jih imamo in jih nadgraditi, jih povezati v celoto. Želimo si ne-masovnega turizma višje vrednosti, turistov, ki bodo večkrat prespali v mestu, aktivno preživeli nekaj dni v naravi in doživeli naš kulturni mestni utrip, želimo si trajnostno naravnanega turizma. Verjamem, da bodo cilji, ki si jih bomo zastavili v strategiji, ambiciozno naravnani in hkrati tudi uresničljivi," zaključi.