Dolgi poletni dnevi, napolnjeni s tišino

"Poletje večina ljudi povezuje z brezskrbnostjo, druženjem in dopusti. Za marsikaterega starejšega človeka pa je to lahko ravno obdobje, ko se občutek praznine še okrepi," pravi psihologinja dr. Tjaša M. Kos. V vsakodnevni praksi opaža, da poletje poruši ustaljeno rutino – družinski člani odpotujejo, številne dejavnosti in društva si vzamejo poletni premor, soseske postanejo tišje. "Kar je bilo prej vsaj del vsakdana – kratek pogovor s sosedo, obisk vnukov, srečanje v trgovini ali pri zdravniku – se lahko za nekaj tednov skoraj povsem ustavi," poudarja.

Takrat pridejo bolj do izraza občutki izgube, osamljenosti, pa tudi vprašanja o lastni vrednosti in pripadnosti, kar lahko psihološke težave še bolj okrepi, ugotavlja psihologinja: "Še posebej pri ljudeh, ki so izgubili partnerja ali živijo sami, je poletje lahko čas, ko je tišina doma veliko glasnejša kot sicer."

Pomembno pa se ji zdi poudariti, da večina starejših ne potrebuje neprestane družbe – potrebujejo predvsem občutek, da niso pozabljeni. "Ko otroci odidejo na dopust, vnuki preživljajo počitnice drugje, sosedje zaprejo stanovanja in se ustavi običajen ritem obiskov, se lahko starejši človek nenadoma znajde v dolgotrajni tišini. Če se temu pridružijo še zdravstvene omejitve ali težja mobilnost, postane socialni svet zelo majhen," je prepričana.

Zato so vsakodnevni stiki zelo pomembni: "Petminutni telefonski klic. Kratek obisk na poti iz trgovine. Sporočilo z vprašanjem, kako je minil dan. Skupna kava na balkonu."

Veliko lahko pomeni tudi, če se že pred dopustom dogovorimo, kdaj bomo poklicali ali opravili videoklic, dodaja in poudarja, da ima tudi vključevanje vnukov v takšne drobne pozornosti veliko čustveno vrednost.

Organizirane dejavnosti v Domu starejših občanov Ljubljana Bežigrad izvajajo tudi med poletnimi počitnicami, urejeno imajo tudi nadomeščanje. "Še posebej stanovalci z demenco potrebujejo rutino, dnevni ritem in trudimo se, da to zagotavljamo skozi organizirane aktivnosti prek celega leta od ponedeljka do petka," poudarja direktorica Marjeta Maruša Kerč. Je pa kljub temu med poletjem manj sodelovanja z zunanjimi izvajalci delavnic in aktivnosti, pojasnjuje.

V DSO Ljubljana Vič-Rudnik poletje popestrijo z različnimi družabnimi srečanji, nastopi in dogodki, med katerimi so še posebej priljubljeni poletni pikniki oziroma druženja ob sladoledu ali ledeni kavi. Pozorni so, da se aktivnosti na prostem odvijajo v hladnejšem delu dneva in v naravni senci, pravi pomočnik direktorice Miha Papež. V času največje vročine se umaknejo v ohlajene notranje prostore.

Stanovalci DSO Ljubljana Šiška poletja, če niso prevroča, preživljajo v njihovem parku, na terasah, v bifeju. V poletnih mesecih imajo sicer pester nabor aktivnosti, pojasnjuje delovna terapevtka Mateja Čož, vendar se nekatere aktivnosti zaradi dopustov nekoliko prilagodijo. To pa ne pomeni, da je dogajanja manj. "Program prilagodimo letnemu času in vremenskim razmeram. Imamo ustvarjalne delavnice, telovadbo v parku, glasbena srečanja, sprehode v prijetnejšem delu dneva ter različna medgeneracijska druženja z otroci in prostovoljci. Cilj je, da stanovalci ostanejo aktivni, vključeni in da jim je tudi med poletjem prijetno ter zanimivo," še dodaja Čoževa. Radi se udeležijo tudi sladolednega piknika.

V bežigrajskem domu so stanovalci radi v domskem parku, predvsem v senci dreves, kjer uživajo v druženju ter opazovanju narave. "Zgodaj zjutraj se odpravijo ven po opravkih, da niso izpostavljeni vročini. Radi si privoščijo sladoled, ki ga lahko kupijo v domskem bifeju," pravi direktorica doma.

Opaža, da je zelo priljubljeno vrtnarjenje na visokih gredah: "Tisti, ki zmorejo in si to želijo, z veseljem sodelujejo pri sajenju, zalivanju, pletju in negi zelenjave ter zelišč. Poseben ponos občutijo, ko lahko opazujejo, kako rastline rastejo, nato pa uživajo v pridelkih, ki so jih pomagali pridelati sami. Iz pridelane zelenjave si pripravijo tudi okusno malico, ki jo z veseljem delijo s sostanovalci."

Tudi stanovalci, ki zaradi zdravstvenega stanja ne morejo več aktivno vrtnariti, radi posedijo ob visokih gredah, opazujejo delo drugih in obujajo spomine na čase, ko so doma skrbeli za svoje vrtove, še dodaja.

Direktorica bežigrajskega doma pa navaja še eno dobro prakso. Ko gredo svojci stanovalcev na počitnice, se pogosto dogovorijo, da so odsotni tako, da se izmenjajo oziroma da je nekdo od njih na voljo. "Včasih vskočijo tudi vnuki, pravnuki, ki v tem času nimajo šolskih obveznosti. Nekateri pa nam povedo, da jih dlje časa ne bo in nas prosijo, da smo še bolj pozorni (npr. da jim mi prinesemo kakšno kavo ali sladoled, da smo pozorni, da je telefon napolnjen, da se lahko kljub odsotnosti slišijo itd.)," opiše.

V DSO Ljubljana Vič-Rudnik pa pravijo, da ne opažajo, da bi bilo v poletnem času zaradi dopustov bistveno manj obiskovalcev. "Morda celo nasprotno – zgodi se, da imajo nekateri stanovalci celo več obiskovalcev, saj si lahko svojci med dopustom vzamejo več časa. Vsak obisk, stisk dlani, skupni sprehod, pogovor in preživeto popoldne stanovalcem veliko pomeni in krepi občutek povezanosti in pripadnosti," pravi Papež.

V domu v Šiški pa imajo tudi nekaj stanovalcev, ki gredo tudi na "dopust" s svojci, nam pove Čoževa, to pomeni na morje ali pa samo domov.