Magazin

Zakaj predsedniškim kandidatom ne diši denar povprečnega Američana?

Ljubljana, 11. 10. 2020 07.11 |

Joe Biden je za zdaj zbral več donacij od svojega nasprotnika. Mu bo to na koncu tudi prineslo zmago?
Avtor
Mirko Vorkapić
Komentarji
26

Predvolilna kampanja ameriških predsedniških volitev je brez dvoma najdražji politični karneval na planetu. Kar seveda ni nobeno presenečenje, saj so ZDA še vedno vodilna svetovna sila, posledično pa volja ameriškega ljudstva (in elektorjev) odloča tudi o usodi ljudi onkraj meja "dežele svobodnih". Da politični programi, ideološka propaganda in dvorjenje državljanom lahko učinkovito prodrejo med volivce, so bistvena tudi finančna sredstva, ki jih imajo kandidati na voljo. Kakšna so torej pravila financiranja političnih kampanj in kakšen je njihov vpliv na končni izid volitev?

Po oceni centra za odzivno politiko bo poraba finančnih sredstev v letošnjem volilnem spopadu med Donaldom Trumpom in Joejem Bidnom dosegla vrtoglavih devet milijard evrov (10,8 milijarde dolarjev). Za primerjavo, leta 2016 je poraba znašala slabih šest milijard evrov (sedem milijard dolarjev). "Že zdaj gre za najdražje predsedniške volitve v zgodovini, čeprav je do njih še dober mesec," je konec septembra za CNBC dejala izvršna direktorica centra Sheila Krumholz.

Zaradi pandemije covid-19 bo tudi letošnja kampanja drugačna od predhodnih. Veliko več sredstev je bilo in bo vloženih v digitalno oglaševanje (predvsem prek Googla in Facebooka), čeprav so bili milijoni porabljeni tudi za televizijske oglase. Bidnova kampanja je v te namene zapravila 80 milijonov evrov, Trumpova 35. Nasploh so Biden in demokrati tokrat zbrali precej več sredstev od Trumpa in republikancev, in sicer 395 milijonov proti 275. Donacije za Bidna in demokrate so se v zadnjih tednih še povečale. Od kod torej prihajajo vsi milijoni in milijarde in kakšen je njihov vpliv?

Joe Biden je za zdaj zbral več donacij od svojega nasprotnika. Mu bo to na koncu tudi prineslo zmago?
Joe Biden je za zdaj zbral več donacij od svojega nasprotnika. Mu bo to na koncu tudi prineslo zmago? FOTO: Shutterstock

Kako se financirajo volilne kampanje?

Spomnimo, milijarder Mark Bloomberg je kampanji Bidna doniral več kot 100 milijonov evrov, med drugim je s svojimi milijoni poskušal kupiti volilno pravico (in glas) več kot 31.000 nekdanjih floridskih kaznjencev. 

Ameriški zakoni o financiranju volilne kampanje določajo, kdo lahko prispeva, koliko in kako je treba donacije prijaviti. Pravila se sicer razlikujejo na državnem in zveznem nivoju. V splošnem pa kampanje lahko prejmejo donacije od posameznikov, komitejev političnih strank in političnih akcijskih komitejev, ki jih imenujejo PAC (political action committees). Korporacije ter delovne in članske organizacije, ki sicer ne smejo financirati zveznih kampanj, tako ustanavljajo akcijske komiteje, prek katerih lahko legalno vplivajo na volitve. Komiteji nato člane korporacij in organizacij pozivajo k donacijam. Vseeno pa je obseg njihovih prispevkov k političnim kampanjam omejen z zveznimi zakoni. 

Poleg političnih akcijskih komitejev obstajajo tudi superkomiteji. Gre za t. i. neodvisne politične odbore, ki ne morejo neposredno financirati političnih kampanj, lahko pa svoja sredstva, ki niso omejena z zveznimi zakoni, porabijo za politična oglaševanja. Akcijske komiteje lahko oblikujejo tudi politiki. Vodstveni komiteji so ločeni od uradnih komitejev, služijo predvsem za prispevanje sredstev političnim zaveznikom. 

Michael Bloomberg je le eden od bogatih financerjev kampanje.
Michael Bloomberg je le eden od bogatih financerjev kampanje. FOTO: AP

Kako je s financiranjem običajnih ljudi, davkoplačevalcev? Sistem in zakonodaja temu nista najbolj naklonjena, zato denar povprečnega delovnega Američana predsedniškim kandidatom ne diši najbolje. Davkoplačevalci namreč lahko financirajo kampanje, če se ob oddaji davčnih napovedi odločijo, da bodo tri dolarje usmerili v sklad za predsedniško volilno kampanjo. Da bi bili kandidati upravičeni do teh sredstev, se morajo strinjati z omejitvami njihove porabe in zbiranja. Uporaba javnih sredstev pa avtomatsko omeji porabo zasebnih donacij, zato večina kandidatov zavrne javno financiranje v korist zasebnega zbiranja sredstev. Posamezniki sicer lahko v obliki darila prispevajo do 200 dolarjev (170 evrov), ki jih kampanjam običajno ni treba razkriti Zvezni volilni komisiji (FEC).

Pravila financiranja volilnih kampanj najnatančneje določa zvezni zakon o volilnih kampanjah, ki ga je kongres sprejel leta 1971. Kljub temu pa je v financiranje kampanj večkrat poseglo tudi ameriško vrhovno sodišče. Tako je leta 2010 v primeru Citizen United proti Zvezni volilni komisiji odločilo, da pravica o svobodi govora, ki jo zagotavlja prvi amandma ameriške ustave, prepoveduje omejevanje izdatkov za politično komuniciranje korporacij, sindikatov in drugih združenj. Lastniki finančnega kapitala imajo tako na voljo veliko obvodov, ki jih lahko izkoristijo za uveljavljanje svojih agend skozi finančno tlakovanje predsedniške poti izbranim kandidatom.

Vplivi kapitala na končni izid: Kaj pravi zgodovinska praksa?

Prvi, ki je glasno opozoril na problem financiranja političnih kampanj in zahteval reformo pravil volilne kampanje, je bil predsednik Theodore Roosevelt, ki je vladal med letoma 1901 in 1909. Na začetku 20. stoletja je opozoril na "korupcijo v demokraciji", za katero stojijo zasebne donacije vplivnežev z Wall Streeta, železniški baroni in naftni tajkuni. "Ni večjega sovražnika svobodne vladavine, kot je korupcija v volilnem sistemu," je dejal in predlagal zakon, ki bi preprečil podkupovanje kandidatov. 

Jimmy Carter, nekdanji predsednik ZDA, si še danes prizadeva za bolj transparentno financiranje volilne kampanje.
Jimmy Carter, nekdanji predsednik ZDA, si še danes prizadeva za bolj transparentno financiranje volilne kampanje. FOTO: AP

V kongresu so nato sprejeli številne reforme, vendar je šele omenjeni zakon iz leta 1971 prinesel pravo alternativo neomejenemu zasebnemu financiranju. S tem zakonom so namreč želeli izenačiti količino javnih in zasebnih donacij. In res, v obdobju med letoma 1976 in 1996 je javno financiranje odigralo pomembno vlogo v kampanjah Jimmyja Carterja, Ronalda Regana, Georgea Busha starejšega in Billa Clintona ter tudi njihovih nasprotnikov. Ob tem se je tudi povečala transparentnost in zmanjšal vpliv bogatih donatorjev. Nekateri politični analitiki menijo, da je vpliv javnega financiranja omogočil širšo izbiro med kandidati ter pomagal do zmage nefavoriziranima kandidatoma Carterju in Reganu.  

Zanašanje na sistem javnega financiranja pa se je zlomil ob volitvah leta 2000. Takrat se je republikanski kandidat George Bush mlajši odločil, da za financiranje kampanje za osvojitev republikanske nominacije ne bo porabil javnih donacij, ampak bo zaupal zasebnim financerjem. V predsedniški tekmi je sicer sprejel kombinacijo zasebnega in javnega financiranja, vendar je bila s tem Pandorina skrinja odprta in že na naslednjih volitvah sta tako Bush kot John Kerry v celoti prisegla na zasebne donacije. Barack Obama je bil prvi kandidat po uveljaviti zakona iz leta 1971, ki se je tako v tekmi za demokratsko nominacijo kot tudi v predsedniškem dvoboju z Johnom McCainom povsem naslonil na finance bogatih zasebnikov. Od takrat vsi predsedniški kandidati hodijo po isti poti. 

Republikanec George Bush mlajši in za njim demokrat Barack Obama sta obnovila zaupanje kandidatov v zasebne donacije.
Republikanec George Bush mlajši in za njim demokrat Barack Obama sta obnovila zaupanje kandidatov v zasebne donacije. FOTO: Shutterstock

Pri tem sicer ne gre zgolj za slepo zaupanje v finančne mogotce, saj so se stroški kampanj od sedemdesetih let do danes astronomsko povečali in močno presegli kapacitete javnega financiranja. Drugi razlog je 'davkoplačevalska apatičnost', saj se je denimo leta 1980 za donacije odločilo 30 odstotkov državljanov, leta 2008 pa le še devet. Leta 2012 so tako davkoplačevalci zbrali vsega 67 milijonov evrov v dve milijardi evrov vredni kampanji. Bistveno pa so vplivali tudi t. i. superkomiteji z neomejenim financiranjem. Z njihovo ustanovitvijo kandidat, ki prisega na javno financiranje, praktično nima možnosti za enakovreden boj. Ob tem je zanimivo, da se je v volilnem proračunu nabralo že več kot 250 milijonov evrov denarja, ki ga nihče noče porabiti. Za oživitev javnega financiranja se je zavzel nekdanji predsednik Carter in še nekateri demokrati, medtem ko republikanci temu ostro nasprotujejo. 

Na temo vpliva financiranja kandidatov in kampanj na izide volitev je bilo opravljenih več raziskav. American Journal of Political Science je leta 2016 objavil študijo, ki ugotavlja, da so politiki bolj pripravljeni na sestankovanje in pogovore s posamezniki, za katere menijo oz. vedo, da so donirali za njihovo kampanjo. "Korporacije in politični akcijski komiteji uporabljajo donacije za neposredno pridobitev naklonjenosti kandidatov in s tem močno vplivajo na politiko," so zapisali v ugotovitvah. Še ena študija iz leta 2011 pa kaže, da so podjetja, ki so financirala kampanje političnih kandidatov, posledično tudi sklenila več javno-zasebnih partnerstev. 

Kakšen razkorak je med interesi 'malih' ljudi in vrha ameriške politike?
Kakšen razkorak je med interesi 'malih' ljudi in vrha ameriške politike? FOTO: AP

 V kampanji 2016 je manj kot 400 najbogatejših družin v ZDA doniralo skoraj polovico vseh sredstev, je na podlagi delno objavljenih podatkov v javnosti poročal The New York Times. Študija univerze v San Diegu iz leta 2017 pa ugotavlja, da se veliki donatorji, tako republikanski kot demokratski, pri izbiri kandidata, ki ga bodo finančno podprli, predvsem ozirajo na korist, ki bi jim jo prinesla njegova potencialna izvolitev. 

Ob že tako zapletenem volilnem sistemu, kjer imajo odločilno besedo delegati v zveznih državah, se tudi v financiranju kampanje zrcali težava povprečnega delovnega Američana. Njegov vpliv na izbiro kandidata je tako, bodisi zaradi interesov finančnih mogotcev ali zaradi objektivnih okoliščin ali lastne nemoči, vsaj okrnjen. Retorično se lahko tudi vpraša, komu bo izvoljeni predstavnik ljudstva prisluhnil prej – velikim korporacijam in bogatim posameznikom, ki so mu omogočili finančno kritje za prihod na položaj, ali ljudem, ki so 'zgolj' oddali svoj glas. Predvsem takrat, ko bo navzkrižje interesov. 

Preberite še:

Raznolikost volivcev obljubljene dežele

Ura in pol kaosa: Trumpove pikre opazke in malo 'težkih vprašanj' za Bidna

Izmikanje odgovorom, hvalospevi 'šefom' in zvezda – muha

KOMENTARJI (26)

Opozorilo: 297. členu Kazenskega zakonika je posameznik kazensko odgovoren za javno spodbujanje sovraštva, nasilja ali nestrpnosti.

proofreader
11. 10. 2020 17.53
+1
Torej mediji lepo zaslužijo z volitvami. Podobno kot pri nas.
crazy but true
11. 10. 2020 16.30
-1
Bidenu naj bi dobil miljone prispevkov od brezposelnih, preko kreditnih kartic, ki jim ne morejo slediti. To seveda niso prispevki iz "crnega fonda" Clintonovih, nope, nope.. to je vse organska podpora Bidenu, tako kot je na desetisoce podpornikov na njegovih shodih. Ne, cakaj..
VAREN
11. 10. 2020 14.25
+3
Uboga Amerika že dolgo ni svetovna velesila. Rusi in Kitajci so jih že zdavnaj prehiteli, zato pa kričijo na ves glas in vabijo Janšiste in ostale k podpisu papirjev proti Kitajski.
CestniKolesar370Wattov
11. 10. 2020 16.05
-1
pozzo
11. 10. 2020 13.57
Mal se pouči kako si je večino kampanje financiral sam. To pač ne drži. Je pa res nakazal nekaj začetnih miljonov na volilni racun ampak se ti v resnici niso bili njegovi saj so mu jih vnaprej dali drugi.
dante
11. 10. 2020 13.49
+1
Ameri imajo svoj način in to tako v dobivanju kot v zgubljanju
dannyer
11. 10. 2020 12.58
+1
ker so kampanje drage. sicer pa denar zbirajo prav od ljudi. tako tramp kot bojda bajden čeprav me za njega malo čudno zdi kok so ljudje dajali denar če pa so brezposelni??? zato so nekateri hoteli preiskavo.
ni_mi_vse_eno
11. 10. 2020 12.04
+1
Oligarhija in ne demokracija. Ljudstvo so izločili iz volitev z elektronskim glasovanjem (fejk glasovanje). Ugotovili so, da so glasovali že davno preminuli, prav tako pa črnci niso mogli. Leta 2001 je bilo odločeno, da bo Florida naša. Čeprav ni bila, so odločili, da je in tako je Bush zmagal.
Ana Sols
11. 10. 2020 10.58
+3
Prav smešno in žalostno obenem koliko denarja se vrti okoli dveh prastarih kandidatov... omejitev za imenovanje na politicno funkcijo bi morala biti 65 let, isto kot za upokojitev...pol pa naj nehajo sr at v politiki.
Ana Sols
11. 10. 2020 11.00
-1
lahko se takim ljudem zmes a, ti mas pa to na oblasti, precej nevarna zadeva, poglejmo samo primer Trumpa, neprestano nekaj grozi, svetuje pitje razkuzila in to je mentalno stabilna oseba?
RamzesII
11. 10. 2020 10.40
+6
Ker ne delajo za interese povprečnih Američanov.
Ana Sols
11. 10. 2020 11.02
+4
pri Trumpu je zelo očitno da dela za interese židov, zakaj bi sicer od Vucica izsilil da prestavi veleposlanistvo v Izraelu v Jeruzalem, ki ga kot glavno mesto noce priznati nobena država?
Al83
11. 10. 2020 10.38
+2
Ena zadnjih poštenih Demokratkinj Cynthia McKinney je razkrinkala, kako židovski lobiji pokupijo kandidadte že med kanpanijo. Pričala je o tem, kako so ji židovski lobisti najprej ukinili vso podporo, ko ni hotela podpisati, da bo dala absolutno podporo Izraelu v vseh področjih. Po tem, ko pa si ni hotela premisliti, so pa aktivno sabotirali njeno kampanijo in ko jih je razkrinkala v javnosti so jo vsi mediji z ADL na čelu obtožili antisemitizma. Ker je bila preveč poštena za Demokratsko stranko so jo Demokrati zamenjali z modelom, ki misli, da se bo Guam (Ameriški otok v Pacifiku vzhodno od Filipinov) prevrnil v morje, če bodo nanj postavili preveč vojakov.
Mladen Mladen
11. 10. 2020 10.05
+1
Kaj je ZDA koliko ste meni osebno nakazali pa bi moral bit pravi vladar norcev?Ko jih ne moreš držat da bi bil mir pa kontrolo,ker jih je preveč že v vasi norcev???Ali mojim staršem koliko ste jim dali ?NIČ Ko bi morali ti grozijo z streli pa misli sporočajo določeni sosedi ,kaj hočeš še strel???TO SE MI ZDI PRAVNO JE IZSELJEVANJE,kar je aretacija na določene ljudi??Koliko si zda nakazala MLADENI ŠINCEK ali kdorkoli drugi vprašanje za celo SLO ali mojim staršem? DO DANES 11,10,2020 absolutno nič samo kradete če je denar pri odvetniki krade on,mi nismo dobili nič.Upam da boste kaj nakazali po tem pisanju.
Uporabnik1921539
11. 10. 2020 10.01
+1
Zakaj se pa nasi enkrst ne odlicijo za jampanjo tako zbrati denar?Me prav zanima,koliko bi revcki nabrali,ker,ne levi in ne desni,v tem trenutku.niso vredni brce v rit.
kopalisce
11. 10. 2020 09.26
+11
To so najvecje gamadi. Pokvarjeni v dno telesa. Dus sploh ni. Po svetu sejejo samo zlo in bolezni.
RamzesII
11. 10. 2020 10.41
+2
Kdaj boste dojeli, da je med vladajočo strukturo veliko psihopatov.
igor1
11. 10. 2020 08.32
+3
slovenski proracun zza volitve kolko porabijo nasi cee kdo ve naj napise
Hulk Zalepi
11. 10. 2020 08.14
+4
napis na beli bajti v boga verujemo bl butast ne more bit kt je, prvo nej zradirajo to dol po bo pa mayb kej bols
igor1
11. 10. 2020 08.52
+3
ce bi bog obstajal tako kot nam ga prikazujejo nebi bilo amerike
Metalllca
11. 10. 2020 08.11
+8
Kandidate financirajo velike multikorporacije in bogati posamezniki, ki seveda ko njihov kandidat zmaga hočejo usluge nazaj. Razlika je ta da si je Trump večino kampanje financiral sam in s podporo svojih volilcev, ne rečem da ni prejel donacij ampak ne v taki količini kot ostali. Kakorkoliže upam da zmaga Trump ker je še vedno manj škodljiv za cel planet kot Biden in demokrati
avgustina
11. 10. 2020 08.15
+8
Če (ampak ne bo) zmaga Biden, bo to Harris administracija. Biden boi včasih samo kaj iz telepromterja prebral, drugače ga bojo pa v kleti držal, da kaj kolosalno ne zašuštra.
olimpija007
11. 10. 2020 08.07
+3
Židje so vložili v Trumpa, ta pa je postal dejansko njihov predsednik
mferk11
11. 10. 2020 09.02
+3
Newsflash, Trump se je in se financira sam.
borut_p
11. 10. 2020 09.14
+1
no no, kje si pa to traparijo slisal. nabral je dobrih 400mio dolarjev, od tega je bilo lastnega 66mio.
AntonGr
11. 10. 2020 08.03
+2
Tudi če jim diši ta denar povprečen Američan nima toliko, da bi sponzoriral strankarske kandidate. Je pa tudi res, da se v zda preko Amazona prodajajo zastave, nalepke in razen propagandni material kandidatov. Nekaj prihodka dobijo stranke, veliko pa Amazon oz Bezos.