Magazin

Nesmrtna Henrietta Lacks: njene celice še danes rešujejo življenja

Ženeva, 17. 10. 2021 17.30 |

Henrietta Lacks
Avtor
Karmelina Husejnović
Komentarji
40

Pred 70 leti je temnopolta 31-letna Henrietta Lacks zbolela za rakom na materničnem vratu in nekaj mesecev po diagnozi umrla. Njene rakave celice, ki so jih brez njenega vedenja takrat odvzeli v bolnišnici, pa živijo in se razmnožujejo še danes. Številnih medicinskih raziskav in prebojev ne bi bilo brez njih. Med drugim so s pomočjo celic HeLa razvili cepivi proti HPV in proti otroški paralizi, nenazadnje pa jih uporabljajo tudi pri raziskavah o covidu-19. Dolga leta zamolčana junakinja je zdaj posthumno prejela priznanje Svetovne zdravstvene organizacije za svoj prispevek k razvoju znanosti, predvsem na področju medicine in farmacije.

Henrietta Lacks
Henrietta Lacks FOTO: Profimedia

Ena redkih fotografij Henriette Lacks prikazuje ponosno žensko srednjih let z rokama ob bokih in širokim nasmehom na ustnicah. Posneta je bila v 40. letih prejšnjega stoletja, torej še preden je mama petih otrok iz Baltimora v ZDA izvedela, da se v njej razrašča rak. 

Konec januarja 1951 so jo zaradi izrastka v nožnici in močnih krvavitev sprejeli v Bolnišnico Johnsa Hopkinsa in ji postavili diagnozo: rak materničnega vratu. Zdravili so jo z radijem, med pregledom pred začetkom zdravljenja pa so ji brez njenega vedenja in dovoljenja odvzeli še nekaj vzorcev zdravega in rakavega tkiva, da bi jih skušali vzgojiti v laboratoriju. 

Henrietta je kljub zdravljenju umrla 4. oktobra 1951, torej le kakšnih devet mesecev po diagnozi. Stara je bila 31 let.

Nihče od njenih bližnjih pa ni vedel, da je zdravnik in biolog George Gey iz njenih rakavih celic uspešno vzgojil prvo človeško celično linijo HeLa, kar dotlej ni uspelo še nikomur. Henrietta je tako postala nesmrtna, saj njene celice še 70 let po njeni smrti živijo, se razmnožujejo in uporabljajo pri medicinskih raziskavah. Od leta 1952 jih namreč prodajajo in pošiljajo laboratorijem po vsem svetu. 

Neprimerljiv prispevek k znanosti

Celice HeLa so ena najbolj znanih in najpogosteje uporabljenih človeških celičnih linij, ki je zelo vplivala na razvoj znanosti in medicine. Po podatkih Svetovne zdravstvene organizacije so v 70 letih po svetu distribuirali več kot 50.000.000 ton celic HeLa, vključene pa so bile v več kot 75.000 raziskav. 

Gre za najstarejšo in najpogosteje uporabljeno linijo človeških celic, ki so omogočile razvoj številnih cepiv in zdravil ter genske raziskave. Med drugim so z njihovo pomočjo razvili cepivo proti HPV in otroški paralizi, zdravila proti hivu oz. aidsu, hemofiliji, levkemiji in Parkinsonovi bolezni. Na njih so delali raziskave, ki so prinesle preboje v zdravljenju neplodnosti, med drugim tudi v razvoju postopkov zunajtelesne oploditve; pa kromosomske in genetske raziskave, raziskave o rakavih obolenjih, nenazadnje pa jih uporabljajo tudi pri študijah o covidu-19. 

Z njihovo pomočjo sta farmakološka in biotehnična industrija kovali dobičke. Njen mož, otroci in širša družina pa o vsem tem sploh niso vedeli, temveč so še naprej živeli v bedi in revščini. 

Pravica za Henrietto in njeno družino

Zgodba Henriette Lacks je bila vse od njene smrti večkrat opisana. Mnogokrat so njeno pravo identiteto skrivali in namerno ali nenamerno spreminjali. Tako so žensko, ki je "prispevala" celice HeLa, v nekaterih virih poimenovali Helen Lane ali Helen Larson, pogosto pa so skrivali tudi njeno rasno pripadnost. 

Celice HeLa so poimenovali po prvih črkah njenega imena in priimka (kader iz filma).
Celice HeLa so poimenovali po prvih črkah njenega imena in priimka (kader iz filma). FOTO: Profimedia

Njeno pravo ime, zgodbo, družino ter etične in rasne dileme celic HeLa je širši javnosti leta 2010 predstavila znanstvena novinarka Rebecca Skloot v knjigi z naslovom Nesmrtno življenje Henriette Lacks. Po knjigi je bil posnet tudi istoimenski film, v katerem Henriettino najmlajšo hčer Deborah Lacks igra Oprah Winfrey.

V Bolnišnici Johnsa Hopkinsa sicer trdijo, da nikoli niso profitirali zaradi odvzetih celic. Nesporno pa so se na račun Henriettinih celic kovali in se še vedno kujejo vrtoglavi dobički. Zato je njena družina na 70. obletnico njene smrti na zveznem sodišču v Baltimoru vložila tožbo proti podjetju Thermo Fisher Scientific iz Massachusettsa, ki si še vedno lasti intelektualne pravice do celic HeLa. 

"Nezaslišano je, da to podjetje meni, da imajo intelektualne pravice do celic njihove babice. Zakaj imajo intelektualne pravice do njenih celic in z njimi lahko služijo na milijarde dolarjev, medtem ko njena družina, njena kri, njeni temnopolti otroci ne dobijo ničesar?" se je ob vložitvi tožbe spraševal Ben Crump, eden od odvetnikov družine. Odvetniki družine Lacks pa so napovedali še tožbe nekaterih drugih podjetij, ki prav tako služijo s celicami HeLa. 

Posthumno priznanje Svetovne zdravstvene organizacije

Od leta 1996 je Henrietta Lacks posthumno prejela številna priznanja. Med drugim so tistega leta v Atlanti razglasili dan Henriette Lacks, v zadnjih desetletjih so po njej poimenovali več šol, Univerza Johnsa Hopkinsa pa je v njeno čast poimenovala svoj center za raziskave, po njej so poimenovali celo manjši planet (359426 Lacks).  

Pred Univerzo v Bristolu v Veliki Britaniji pa so pred dnevi postavili spomenik Henrietti Lacks, prvi spomenik temnopolte ženske  v Združenem kraljestvu, ki ga je izdelala temnopolta umetnica. 

Kip Henriette Lacks so pred Univerzo v Bristolu odkrili na 70. obletnico njene smrti
Kip Henriette Lacks so pred Univerzo v Bristolu odkrili na 70. obletnico njene smrti FOTO: Profimedia

Še eno posthumno priznanje Henrietti pa je v sredo, 13. oktobra, podelil Tedros Adhanom Ghebreyesus, generalni direktor Svetovne zdravstvene organizacija (WHO). 

"Kar se je zgodilo Henrietti, ni bilo prav iz vsaj treh razlogov. Živela je v času, ko je bila rasna diskriminacija v družbi legalna. Rasna diskriminacija morda v večini držav danes ni več uzakonjena, vendar je v številih državah še vedno zelo razširjena. Henrietto Lacks so izkoristili. Je ena od številnih temnopoltih žensk, katerih telesa je znanost zlorabila. Zaupala je zdravstvenemu sistemu, da bi prejela zdravljenje. Vendar pa je sistem vzel nekaj njenega brez njenega vedenja ali privoljenja. Medicinske tehnologije, ki so jih razvili zaradi te krivice, pa se uporabljajo za nadaljnje krivice, saj jih niso pravično delili po svetu," je dejal ob podelitvi posthumne nagrade, s katero je Svetovna zdravstvena organizacija priznala njeno zapuščino, ki je spremenila svet. 

Ob tem je izpostavil zanimivo dejstvo, da so bile njene celice ključne za razvoj cepiva proti virusu HPV, ki povzroča raka na materničnem vratu, zaradi katerega je sama umrla.

"Številni ljudje so imeli koristi zaradi celic HeLa – nekateri so obogateli, znanost je napredovala, nekateri so dobili Nobelove nagrade in, kar je najpomembnejše, rešile so številna življenja. Nedvomno bi bila Henrietta zadovoljna, ker je njeno trpljenje rešilo druge," je dejal Tedros.

Posthumno priznanje je v imenu Henriette Lacks od generalnega direktorja WHO sprejel  njen najstarejši sin Lawrence
Posthumno priznanje je v imenu Henriette Lacks od generalnega direktorja WHO sprejel njen najstarejši sin Lawrence FOTO: Twitter - Tedros Adhanom Ghebreyesus

 

Toda, kot je poudaril, cilj ne upravičuje sredstev. "Treba bi bilo le, da bi jo kdo vprašal. V čast Henriette Lacks danes WHO priznava, kako pomembno je popraviti pretekle krivice ter okrepiti rasno pravičnost na področju zdravja in znanosti," je poudaril. "Življenje Henriette Lacks je bilo in je še vedno pomembno," je dodal v duhu znanega slogana.

Nagrado je v njenem imenu v Ženevi prevzel njen najstarejši sin, 87-letni Lawrence Lacks, ki je eden njenih zadnjih še živečih sorodnikov, ki je Henrietto poznal osebno. Na podelitvi so ga sicer spremljali še številni Henriettini vnuki in pravnuki ter drugi sorodniki.  

"Ganjeni smo, da lahko prevzamemo to zgodovinsko priznanje moje matere, Henriette Lacks. To je priznanje, da je bila izjemna ženska in da imajo njene celice HeLa trajen vpliv. Prispevek moje matere za svet, ki so ga nekoč prikrivali, je zdaj upravičeno potrjen," je dejal njen najstarejši sin. "Moja mama je bila pionirka v življenju, vedno je vračala svoji skupnosti, pomagala drugim, da bi živeli boljše življenje, in skrbela za druge. Tudi po smrti še naprej pomaga svetu. Njena zapuščina živi naprej v nas in zahvaljujemo se vam, ker omenjate njeno ime Henrietta Lacks," je še dodal. 

KOMENTARJI (40)

Opozorilo: 297. členu Kazenskega zakonika je posameznik kazensko odgovoren za javno spodbujanje sovraštva, nasilja ali nestrpnosti.

Pejnovrt
18. 10. 2021 12.14
+2
Njeni temnopolti otroki ne dobijo ničasar.. Kaj kle veze rasa
Pejnovrt
18. 10. 2021 12.10
+1
Kle mi neki ni jasn.. Rakave celice sedaj množijo ali njene zdrave celice
sarita
18. 10. 2021 08.02
+6
V članku ni niti omenjeno, da so bile njene celice posebne v primerjavi z drugimi. Preživele so in se razmnoževale, medtem ko se druge niso.
jsene
17. 10. 2021 20.39
+2
Ne vem kaj se vam zdi tako strašnega gre za izjemno pomembno biotehnološko tehniko - v tehniki celičnih/tkivnih/organskih kultur je prihodnost... To je izjemno področje pomembno za medicino in farmacijo, kot tudi področje, ki ponuja možnosti v agrokulturni industriji in prehrambeni industriji...
PrijaznaOseba
17. 10. 2021 20.07
+5
Navdihljiva zgoba. Srečno, človek.
SEJBOBOL
17. 10. 2021 20.03
+4
Brez njenega vedenja , a ni to nezakonito ...
User723439
17. 10. 2021 21.42
+2
evilgirl
17. 10. 2021 21.47
+2
1951. Ne, takrat to ni bilo nezakonito. Danes je, ampak za nazaj se redko lahko sklicuješ po nekih zakonih, ki takrat niso obstajali. Sicer je pa ženska lahko privolila samo ustno, kar pa nihče ne bo nikoli vedel.
Strunjan
17. 10. 2021 19.50
-8
User723439
17. 10. 2021 21.43
+2
Zakaj? Od nekod je bilo treba dobiti celice. Če bi jo vprašali, bi bilo kaj drugače? A ne bi dovolila? Vecina bi, še oosebej, če bi upala, sa bi z odvzemom celic iznašli zdravilo
Wahl
17. 10. 2021 19.48
-3
Zakaj globalistična oproda Tedros, ki nam predava o obveznem nošenju mask, morda večletnem, nima na sebi maske?
beuta
17. 10. 2021 19.46
+0
HPV ni bolezen ki se bos kar tako ozdravil
ap100
17. 10. 2021 19.41
+3
Ne razumem, ali ni zdravniku uspelo razmnožiti celic žal je bila Henrieta le rakava bolnica, ki je na žalost umrla pri zdravniku ki je bil takrat prvi sposoben to narediti -pa tudi barva kože verjetno pri tem nima nič vsi smo ljudje
pepe007
17. 10. 2021 19.31
+7
Predvidevam, da bi marsikdo dal nekaj svojih celic za napredek znanosti, če bi ga vprašali. Tako leta 1950 kot leta 2021. Jaz bi dal. Ni pošteno, da niso dobili njenega privoljenja. Tako ali drugače pa je zaslužilo ogromno ljudi. In ne, niso največ zaslužili farmacevti. Še največ so "zaslužili" navadni smrtniki, ki so na osnovi zdravil, ki so jih omogočile te celice, preživeli. Kaj ti koristi nekaj mio $, če ne preživiš? Kaj boš z njimi?
Neutrino
17. 10. 2021 19.17
+9
50 milionov ton celic, resno novinarji?
MucaNeGrize
17. 10. 2021 19.15
+1
razne norme brsić se bodo seveda odrekle cepivu in zdravilom iz naslova HELA ....ta desničarka konkretno je javno krulila , da so Afričani butasti in leni.....
MucaNeGrize
17. 10. 2021 19.12
-2
Dediči imajo vso pravico do konkretne odškodnine ....ps . najbolj so patetični janševiki...krulijo , da je treba vrniti imetje ki je bilo nacionalizirano ...raznim prapra nečakom in RKC....tukaj pa jih. moti - odškodnina...
FPVSLO
17. 10. 2021 18.51
+2
Predvsem je levim pomembno da je nekdo temnopolt. To je tu poudarjeno 10x. Kot bi bral hitl erjev clanek. Rasa sem, rasa tja. Fasisticno.
g12345@email.si
17. 10. 2021 18.47
+9
50.000.000 ton v 70 letih?! povprečno 2.000 ton na dan. seveda.
ssecnik
17. 10. 2021 18.53
+6
50 milijonov ton tehta približno 600 milijonov ljudi.A se vam je čist odpelal?
Grozno
17. 10. 2021 19.12
-2
Grozno
17. 10. 2021 19.14
+0
ssecnik
17. 10. 2021 19.29
+1
Zato,ker je v tem primeru vsak deseti človek na zemlji v celoti iz njenih celic nerejen.Oziroma je v tebi nekaj kilogramov te ženske.
BlueKoala
17. 10. 2021 19.49
+0
1. Zakaj bi bil narejen iz nje? Saj jih niso uporabljali za kloniranje. 2. Imate v članku polinkano povezavo do spletne strani WHO, ampak očitno niso dovolj pametni za vas ...🙄
Grozno
17. 10. 2021 20.10
-1
Ja ne vem, je sicer veliko, ampak meni se sliši realno. Sej to ni 50 ton DANES. To je 50 ton v roku 70 let in večina je verjetno bila porabljena za raziskave. Tako,da ne hodijo okoli nobeni kloni. Piše, da so bile uporabljene v 75.000 raziskavah. Po moje se kar nabere.
ssecnik
17. 10. 2021 20.53
+1
Muca,piše 50 MILIJONOV ton.JA, 50 ton se nabere,pa morda 5000 tudi, ampak 50 milijonov ton....
schrodingerScat
17. 10. 2021 18.46
-1
@medus zakaj? V cepiva ne verjames, torej niso veedna
schrodingerScat
17. 10. 2021 18.46
-1
pingvinislo5
17. 10. 2021 18.44
-4
sedaj bi pa vnuki, ki dejansko nimajo nič več z babico, je niti poznali niso, radi preko tožbe prišli do miljončkov...
BeGood
17. 10. 2021 18.39
+8
Iz bolnega telesa Henriette Lacks je nastalo bolno razpravljanje, kot da je bila umorjena. Že vsakemu izmed nas ali vsaj večini je bila kdaj odvzet bris s celicami pa se nikoli nihče ne sprašuje, kaj počnejo z njimi ali jih celo po mikroskopski obravnavi zahteva nazaj.
kwa.dugaja
17. 10. 2021 18.30
+4
skrajni čas, to bi lahko naredili že zdavnaj. verjetno, ker je temnopolta, se jim ni zdelo pomembno, ameri so pač večni rasisti nimaš kaj. takšna oseba bi si zaslužila da ji postavijo kip ne pa kriminalec george floyd.

Piškotki

To spletno mesto uporablja piškotke. S piškotki zagotavljamo boljšo uporabniško izkušnjo, enostavnejši pregled vsebin, analizo uporabe, oglasne sisteme in funkcionalnosti. S klikom na »Strinjam se« dovoljuješ vse namene obdelave. Posamezne namene pa lahko izbiraš in urejaš s klikom na »Nastavitve piškotkov«. Več o piškotkih lahko prebereš tukaj.

Omogoči uporabo piškotkov za ogled video vsebin, za boljše delovanje in napredno oglaševanje in si ob pregledu vsebin zagotovi optimalno uporabniško izkušnjo. S klikom na »Strinjam se« dovoljuješ vse namene obdelave. Posamezne namene pa lahko izbiraš in urejaš s klikom na »Nastavitve piškotkov«. Več o piškotkih lahko prebereš tukaj.