Magazin

Hrustljava kraljica v deželi na sončni strani Gorjancev

Metlika, 03. 05. 2026 07.00 pred 2 urama 5

Belokranjska pogača pri Jakljevičih

Bela krajina je dežela na jugovzhodu Slovenije, znana po belih brezah, beli narodni noši in ljudeh širokega srca. Ponaša se z vrhunsko kulinariko s pridihom domačnosti in z odličnimi vini, v katerih se odraža vpliv belokranjskih tal, sonca, klime in so plod trdnega dela belokranjskega vinogradnika. Poleg vina sta tam na mizah ob vseh priložnostih, od rojstva do smrti, obvezno še dve jedi – jagenjček ali odojek, pečen na ražnju, ter belokranjska pogača.

Belokranjska pogača je zaščitena tradicionalna slovenska jed iz Bele krajine, ki jo domačini ponujajo kot dobrodošlico gostom in jo delijo s prijatelji. Dokazi o izvoru te nacionalne specialitete so predvsem ustni. K nam so jo po vsej verjetnosti prinesli Uskoki, kot živilo pa se v Beli krajini ohranja iz roda v rod.

"Zgodba pravi, da so v preteklosti, v času, ko so družine imele veliko otrok, gospodinje kruh v krušnih pečeh pekle samo enkrat na teden, otroci pa so na peči čakali, kdaj pečen. Mama je potem – da je otrokom zadostila – z roko odtrgala malo testa, ga s prsti potlačila in na hitro spekla na loparju. Temu so rekli pogača", pripoveduje Tanja Jakljevič.

Gospodarica na vinogradniški turistični kmetiji ima certifikat za belokranjsko pogačo, ki mora biti pripravljena po točno določenem postopku. Specifikacije, ki jih je izdelalo Društvo kmečkih žena Metlika, so objavljene na strani Ministrstva za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano.

Za tradicionalno belokranjsko pogačo je značilno, da je okrogle oblike in ima premer 30 centimetrov. "Narejena je iz kvašenega testa, imeti mora sedem navpičnih in sedem vodoravnih črt, da na njej nastanejo enakomerne kocke, ki jih potem lomimo. Posuta je s kumino in debelo soljo," opiše naša sogovornica, ki za skupine in obiskovalce njihove kmetije pripravlja tudi delavnice peke belokranjske pogače.

Recept za belokranjsko pogačo zajema naslednje sestavine:

- 500 g mehke bele moke,
- 3 dcl mlačne vode,
- 15 g soli,
- 20 g svežega kvasa ali 7 g suhega,
- 2 g kumine,
- 6 g sladkorja,
- 7 g debelo zrnate morske soli,
- 1 jajce (za premaz).

V sodobnih časih, ko se veliko gospodinj poslužuje mešalnikov, Tanja testo še vedno najraje gnete z rokami. "Približno deset minut, ne sme biti pretrdo in ne premehko. Ko oblikujemo hlebček, ga položimo na peki papir, pokrijemo s krpo in pustimo vzhajati," pripoveduje, medtem ko pod njenimi prsti nastaja ta slastna domača mojstrovina.

Koliko pogač je že naredila v svojem življenju, ne more več prešteti. "Neko obdobje sem si celo pisala, zdaj pa si ne več. Že 20 let se ukvarjamo s turizmom in bi rekla, da v povprečju vsaj eno na dan," se smeji. Če bi prešteli v grobem, je to najmanj 7300 belokranjskih pogač!

Po vzhajanju testa mora biti volumen hlebčka vsaj še enkrat večji, nato ga stresemo na pomokano površino in oblikujemo pogačo. "S prsti in dlanmi testo potiskamo od sredine navzven – najbolj pomembno je, da ne izgubimo oblike kroga, saj je sicer ne moremo več dobiti nazaj," nadaljuje z navodili. 

Testo raztegnemo in potlačimo do debeline 1 do 2 cm, proti robu se debelina zmanjšuje. Rob pogače mora biti nižji od sredine. Ko je oblika prava, na testu zarežemo ravne zareze s približno štiri centimetrsko medsebojno razdaljo. "Začnemo na sredini in na vsako stran naredimo še tri črte. Pomembno je, da pri tem ne prerežemo robu. Premažemo z jajčkom, enakomerno posujemo s kumino in debelo soljo, ter pečemo 15-20 minut na 200 stopinj Celzija, oz. odvisno od pečice," še pove Tanja, ki je bila leta 2003 po izboru Kmečkega glasa mlada kmetica leta.

Belokranjska pogača mora biti svetlo rjavo zapečena, enakomerne barve in hrustljava. Najboljša je še topla. "Ko se je lotimo, je nikoli ne režemo, ampak jo lomimo!"

Kako se belokranjsko pogačo zamesi in oblikuje, si lahko ogledate tudi na fotografijah in v videposnetku!

Samo takšna pogača je zaščitena in se lahko imenuje belokranjska, vse ostalo so zgolj njene različice. "Na testo lahko dodamo slanino, sir, ocvirke, bučna semena, sezam, mak ... a to potem ni več belokranjska pogača, ampak ji rečemo hišna pogača, Tanjina pogača ..." našteva.

Certifikat belokranjske pogače imajo predvsem restavracije, hoteli, vrtci, šole in nekaj zasebnih turističnih kmetij, ki jo s tem lažje tržijo, sicer pa si belokranjci pogače pečejo bolj zase. Tako doma kot po svetu. "Kamorkoli gre Belokranjec, verjamem, da tam peče belokranjsko pogačo. Z možem sva bila na obisku pri sorodnikih v Ameriki in seveda sva jo pekla tudi tam," še prikima naša sogovornica.

Belokranjska pogača pri Jakljevičih
Belokranjska pogača pri Jakljevičih
FOTO: Aljoša Kravanja

Posebna komisija vsako leto preveri vse proizvajalce, ki so prejeli certifikat belokranjske pogače, in opravi ocenjevanje. Priprava se točkuje, vsak proizvajalec pa mora zbrati vsaj 50 točk, če želi certifikat obdržati.

Družina Jakljevič, ki jo sestavljajo še gospodar Anton in hčerke Anja, Katja in Urška, se sicer ukvarja z vinogradništvom, v zadnjih dveh desetletjih pa so kmetijo usmerili še v turistično dejavnost.
Družina Jakljevič, ki jo sestavljajo še gospodar Anton in hčerke Anja, Katja in Urška, se sicer ukvarja z vinogradništvom, v zadnjih dveh desetletjih pa so kmetijo usmerili še v turistično dejavnost.
FOTO: Aljoša Kravanja
KOMENTARJI5

Opozorilo: 297. členu Kazenskega zakonika je posameznik kazensko odgovoren za javno spodbujanje sovraštva, nasilja ali nestrpnosti.

JanezNovak13
03. 05. 2026 09.23
Kaj pa kapa?
Eli Copter
03. 05. 2026 08.38
Z vsem spoštovanjem do pridnih rok, to je pohvalno. Vendar - bela moka, mastno meso. Žal je to hkrati nezdrava hrana in je tudi življenska doba tam precej krajša. Statistično tri leta pod slovenskim povprečjem. Več je kroničnih bolezni (srčno-žilne, sladkorna bolezen), tipično za življenjski slog (prehrana, kajenje, manj preventive).
suleol
03. 05. 2026 08.27
prodajte se tole
suleol
03. 05. 2026 08.27
sja jagenjcka pa odojke nemorte
Vera in Bog
03. 05. 2026 08.07
Mmmm tole je res dobra zadeva
ISSN 15813711 © 2025
24ur.com, Vse pravice pridržane
Verzija: 1692