Kako bo deloval nov policijski sistem za prepoznavo obrazov?

Tako imenovani Face trace, računalniški sistem, ki ga za obrazno prepoznavo uporablja Policija, bo zaradi svoje starosti, okornosti in nezmožnosti izmenjave podatkov s tujino kmalu pozabljen. Na Nacionalnem forenzičnem laboratoriju (NFL) se podajajo na popolnoma novo delovno področje forenzične primerjave obraza, ki jo omogoča program Abis (Automated Biometric Identification System).

Ker je napoved nove tehnologije, ki bo obravnavala občutljive podatke, dvignila nekaj prahu, so na Policiji za 24ur.com pojasnili, za kaj točno gre in kako bodo ta sistem uporabljali.

Forenzična primerjava

"To pomeni, da bomo iz zaseženega materiala videonadzornih kamer izrezali podobe obraza in jih kot sled vnesli v sistem za avtomatsko primerjavo obrazov. V njem bodo naložene fotografije iz evidence fotografiranih oseb in sistem bo po algoritemskem preverjanju pokazal nabor možnih oseb, ki so na tem posnetku," pojasnjuje Robert Praček, pomočnik direktorja NFL. 

Pri tem pa – zanimivo – ne bo šlo za popolno izločitev določene osebe, pač pa bo vedno obstajal nabor vsaj 50 oseb ali več. Celo takrat, ko zadetka ne bo. Tehnologija nam je sicer v veliko pomoč, a vsi forenzični standardi govorijo o tem, da mora končno oceno na podlagi svojega znanja in izkušenj vedno podati strokovnjak. In na ta način se bo nadzorovalo tudi njegovo delo, še doda. 

V praksi to pomeni, da bo Policija lahko izsledila storilca kaznivega dejanja, ki je na bankomatu z ukradeno bančno kartico dvignil denar, ali vlomilca, ki ga je varnostna kamera posnela pri vlomu v stanovanjsko hišo – če bo njegova fotografija v evidenci fotografiranih oseb. Nikakor pa, opozarjajo, tega ne gre enačiti z javnimi dogodki – na primer protesti ali nogometnimi tekmami – ki se jih udeležujejo občani, Policija pa jih nadzoruje in iz varnostnih razlogov tudi snema. 

Posnetki s protestov bi se torej uporabili samo v primeru, če bi na njih prišlo do izgredov in bi obstajali elementi kaznivega dejanja. Takrat bi Policija pridobila relevanten videomaterial, na njem poiskala osebe, ki so izvajale kazniva dejanja, nato pa podobe obrazov teh oseb vnesla v sistem, ki bo opravil primerjavo z že obstoječo bazo. 

"Za lažjo predstavo – zelo dobra primerjava je sistem za avtomatsko prepoznavo prstnih odtisov AFIS. Tam s praškom in čopičem najdemo sled papilarnih linij, ki jo obdelamo in vnesemo v sistem, kjer je baza daktiloskopiranih oseb. Tukaj je zelo podobno, samo, da je namesto čopiča posnetek, ki ga je treba pred tem obdelati, torej iz njega dobiti slike, in to primerjati z našo bazo znanih oseb," pojasni Praček. 

Na vprašanje, koliko oseb je v evidenci fotografiranih oseb, pove, da tega ne more razkriti, saj gre za varovane podatke. Kakšne pa so pravice osumljencev do izbrisa? "Za izbris fotografije iz baze veljajo popolnoma enaka pravila kot za DNK ali daktiloskopske sledi. V postopku od odvzema do obsodbe obstaja vrsta situacij, kjer neka oseba ni več osumljena in tisti trenutek, ko se to ugotovi, se podatek o tej osebi algoritemsko izbriše iz evidence. Ko je storilec enkrat obsojen, pa je v Zakonu o nalogah in pooblastilih policije natančno opredeljeno, koliko časa se kakšen podatek sme hraniti. 10 let, 30 let ... to je predvsem odvisno od teže kaznivega dejanja."

Še ena novost računalniškega sistema Abis je sistem za videoanalitiko, ki bo omogočal hitrejše pregledovanje večje količine videoposnetkov. "Zamislite si kaznivo dejanje, ki se dogaja po treh ali štirih ulicah. Te posnetke združujemo in iščemo po njih – danes vse to delamo na roke, pregledujemo jih v realnem času. Ta program pa je narejen tako, da mu tisti, ki izvaja analizo, pokaže, kdo so storilci, on pa jih na osnovi svojega algoritma poišče tudi na ostalih posnetkih. Ne more nam povedati, kdo je ta oseba, lahko pa nam pove, da gre za isto osebo na vseh posnetkih."

Izmenjava podatkov z drugimi državami 

Prepoznava po fotografijah se sicer v Policiji uporablja že desetletja in dokazano je, da je 40-odstotno zanesljiva. "Z biometričnimi podatki je to popolnoma druga zgodba, saj gre za algoritemske meritve, ujemanje točk na človeku, ki niso spremenljive in iz tega naslova je zanesljivost mnogo večja. Če strokovnjak potrdi 100-odstotno zanesljivost, je to 100-odstotni dokaz in kot tak velja tudi na sodišču," je jasen naš sogovornik. 

Ker je čas pri preiskovanju kaznivih dejanj zelo dragocen, bo torej glavna prednost novega sistema v tem, da se bo ta skrajšal. "Zamislite si ure in ure pregledovanja spolne zlorabe otrok – kako se počuti preiskovalec, ki to gleda. Tukaj bo iskanje storilcev omogočal algoritem. Poleg tega je treba takrat, ko se zgodi kaznivo dejanje, v čim krajšem času podati čim več informacij o storilcu in ta sistem nam bo to omogočal. Iz fotografij bo naredil biometrični podatek in nam omogočal, da si te podatke izmenjujemo z drugimi policijskimi organizacijami po Evropi – tako, kot si zdaj izmenjujemo prste odtise in DNK-profile. S tem ožamo prostor storilcem kaznivih dejanj."

Policija pri preiskovanju kaznivih dejanj v skladu z Zakonom o kazenskem postopku zaseže tako veliko videomateriala, da bodo nov sistem za forenzično prepoznavanje obrazov uporabljali na dnevni ravni, je prepričan. 

Do programa bodo dostopali le strokovnjaki NFL

Kako pa bodo preprečevali zlorabe? Navsezadnje bodo razpolagali z občutljivimi podatki. Praktično vsi današnji sistemi omogočajo zlorabo, je realen Praček, a obstajajo različni mehanizmi nadzora, ki se jih bomo posluževali, da se to ne bi dogajalo.

Kot zagotavljajo, bo sistem deloval v zaprtem policijskem informacijskem sistemu, ki ne omogoča algoritemskega preskoka na družbena omrežja ali na javna omrežja, videonadzorne sisteme komunalnih podjetij, parkirišč itd. Za primerjavo bodo uporabljali fotografije iz Evidence fotografiranih oseb, ki jih Policija hrani na podlagi Zakona o nalogah in pooblastilih policije. Primerjava z evidencami, ki jih Policija ne hrani, kot so denimo družbena omrežja, spletni iskalniki in register prebivalcev, ne bo mogoča. 

In medtem ko do Evidence fotografiranih oseb lahko dostopajo vsi policisti, bo izvedba avtomatske forenzične primerjave obrazov centralizirana v NFL. "Do tega programa bodo torej dostopali samo strokovnjaki NFL – za začetek bosta to dva, glede na potrebe pa bomo potem to širili."

'Pridobivanje nezakonitih dokazov ni v interesu Policije'

Policija je ob nabavi take tehnologije tudi dolžna opraviti oceno učinka v zvezi z varstvom osebnih podatkov, kjer se informacijskemu pooblaščencu na nek način obveže, kaj bo delala s to tehnologijo. Če omejitve prekorači, ima informacijski pooblaščenec vzvode, da to ustavi. 

"Pridobivanje nezakonitih dokazov ni v interesu Policije, saj prej ali slej prideš na točko, ko se ti to maščuje. Največkrat bi bilo to že v zelo zgodnji fazi preiskave – pridobili bi informacijo, kdo je ta oseba, morda celo odredbo za hišno preiskavo, ampak ti dokazi bi bili prej ali slej izločeni iz postopka. Zato si česa takšnega ne smemo privoščiti," zaključi Praček.

Policija je šla v postopek nabave z evropskimi sredstvi v javni mednarodni natečaj, končan pa mora biti do sredine prihodnjega leta.