Kako je pred 50 leti razpadlo električno omrežje in povzročilo električni mrk

V začetku 70. let prejšnjega stoletja so bili izpadi na električnem omrežju nekaj povsem vsakdanjega. "Takrat so bili električni izpadi zelo pogosti, ker so bila na elektroenergetskem sistemu Jugoslavije pogosta nihanja," nam je pojasnil Ferdinand Gubina, priznani strokovnjak na področju vodenja in stabilnosti elektroenergetskih sistemov, zaščite sistema in izzivov trga električne energije. 

Stanje se je zelo poslabšalo v začetku jeseni 1973. "Danes zjutraj ob 4.50 je zaradi neznanih vzrokov razpadla celotna elektro mreža Slovenije oziroma sistem daljnovodov. Slovenija se je elektroenergetsko ločila od Hrvatske. Izpadla je tudi termoelektrarna Šoštanj, ki sedaj obratuje z zmanjšano močjo in pred 12. uro še ni mogla polno delovati," so 6. septembra 1973 zapisali v časniku Večer. 

Sledilo je stopnjevanje težav v preskrbi z električno energijo, ki je vrhunec doseglo 11. septembra 1973, ko se je v celotni državi zgodil električni mrk. 

Zaradi nizkih vodostajev rek, ki so bili posledica dolgotrajne suše, so hidroelektrarne proizvedle manj električne energije od načrtovane. Istočasno so v termoelektrarnah potekali remonti, ki pa so se nepričakovano zavlekli. "Remont termoelektrarne Šoštanj III se je namreč tako zavlekel, da je bilo treba premakniti reden remont trboveljske termoelektrarne prav v obdobje, ko so reke zelo nizke. Vendar je bil remont trboveljske termoelektrarne nujen in ga ni bilo mogoče preložiti," so dan pozneje o razlogih električnega mrka poročali v Dolenjskem listu. 

"Ker se je proizvodnja električne energije iz teh vzrokov pri nas bistveno zmanjšala, v sosednjih državah in republikah pa je podobno stanje, ni mogoče nastalega primanjkljaja pokriti s proizvodnjo v termoelektrarnah, čeprav za to imamo zmogljivosti. Premoga namreč ni dovolj, čeprav bodo premogovniki storili vse, da bi količinsko izpolnili letošnjo začrtano proizvodnjo," so še zapisali v Dolenjskem listu. 

Na naslovni strani izdaje časnika so se bralcem opravičili zaradi morebitnih napak in spodrsljajev. "Zaradi izpada električne energije so stroji v našem tehničnem oddelku stali ves ponedeljek in torek, številko pa smo morali končati v veliki naglici v torek ponoči in v sredo zjutraj," so med drugim zapisali.  

'Ni šlo za lokalen izpad, ampak je razpadel celoten sistem'

Na električni mrk, ki se je zgodil pred natanko 50 leti, so spomnili na portalu JedrskaSI, digitalni platformi podpornikov jedrske energije. Izpostavili so tudi intervju tedanjega predsednika slovenskega izvršnega sveta Andreja Marinca, ki ga je Dnevnik objavil leta 2019. V njem je Marinc spomnil tudi na ta dogodek pred 50 leti: "Ni šlo za kakšen lokalen izpad, ampak je razpadel celoten sistem." 

"Po razpadu elektroenergetskega sistema smo dva dni skoraj noč in dan sedeli na izvršnem svetu ter odločali o vključevanju posameznih subjektov nazaj v sistem. Najprej smo vključevali bolnišnice, mesta, industrija pa je v celoti razpadla. Pozno zvečer so prišli ljudje, ki so se ukvarjali z energetiko, in vprašali, kaj narediti s proizvodnjo aluminija v Kidričevem. Tam je tekla kontinuirana proizvodnja, tovarna pa je bila velik porabnik elektrike. Če ustaviš dobavo toka, razpade sistem in peči propadejo. Imeli so 35 peči za proizvodnjo glinice. 'Naredite računico, kaj je z nacionalnega vidika bolj oportuno: dati posameznim industrijskim conam tisto elektriko, ki smo jo dobili, ali iti v ukinitev?' Predlog je bil ukinitev določenega števila peči v Kidričevem," je pred leti za Dnevnik pojasnil Marinc. 

Slovenija takrat ni bila vključena v sistem mednarodnih povezav, z jugoslovanskim električnim sistemom pa je bila povezana preko Hrvaške. A tudi ta je bil na nizki ravni sprejemanja in oddajanja električne energije in tudi Hrvaška je imela za sabo sušno obdobje. "Imeli smo 220 kilovatno povezavo z Italijo in Avstrijo, ampak nismo bili prav povezani s sistemom, saj vodi niso zmogli prenašati večjih moči. Na prenosnih vodih so nastajala nihanja moči in posledično je zaščita izklopila te vode. V Beogradu so se želeli priključiti na sistem SEV Sovjetske zveze, tam pa je bila težava, da so regulirali samo izmenjave moči, ne pa frekvence. Frekvenca pa je pri njih izjemno nihala od 47 do 51 Hz," nam je Gubina orisal takratne težave. 

Mrk pospešil naložbe v energetiko

Kot so poudarili v JedrskaSI, je prav ta električni mrk premaknil ključne investicije v slovensko energetiko. Slovenski izvršni svet je po dveh dneh zasedanj sprejel sklep o splošni redukciji električne energije, za široko potrošnjo 20 odstotkov in 30 odstotkov za industrijo. Mediji so poročali o zastojih del v tovarnah, kjer so ponekod obstali tudi za 24 ur. Potrošniki pa so bili brez električne energije dvakrat dnevno, izpadi pa so trajali od štiri do osem ur. "Slovenski javnosti je treba jasno povedati, da veljajo redukcije in torej varčevanje za vse potrošnike ne samo za pol leta, temveč še za nekaj let vnaprej," so sporočili javnosti na izvršnem svetu 14. septembra.

Vmes so sprejeli odločitev o pospešitvi aktivnosti za nove vire energije. Tudi o jedrski elektrarni v Krškem. "Če smo hoteli zagotoviti samooskrbo in imeti dolgoročnejši program, smo potrebovali nove zmogljivosti," je dejal Marinc.

V svojem zapisu je JedrskaSI navedla tudi, da je novembra 1973 New York Times poročal, da bo podjetje Westinghouse gradilo prvo jedrsko elektrarno v Jugoslaviji, v vrednosti približno 250 milijonov dolarjev, gradnja pa naj bi po prvotnih načrtih trajala pet let.

Ljudje so po radiu in tisku izvedeli, katere porabnike bodo zajele redukcije električne energije. Elektro podjetja pa so na klice potrošnikov odgovarjala kar z magnetofonskimi odzivniki. "'Zaradi kritične energetske situacije ste izklopljeni približno do 22. ure,' je danes popoldne pojasnjeval ravnodušni moški glas vsem tistim, ki so klicali dispečarsko službo Elektro Ljubljana. Za vse morebitne prošnje po drugih pojasnilih je bil glas po telefonu gluh – to je bilo namreč samo na magnetofon posneto sporočilo," so sarkastično zapisali v Delu tistega 11. septembra.

Takšni električni mrki bi se lahko v prihodnje ponovili, če država ne bo investirala v posodobitev elektro prenosnega in distribucijskega omrežja. "Kakor hitro boste Termoelektrarno Šoštanj dali ven, in ker kupujemo tretjino energije od zunaj, ko bodo tam imeli težave, bomo imeli redukcije," opozarja Gubina, upokojeni redni profesor Fakultete za elektrotehniko, nekdanji prodekan Fakultete za energetiko za raziskovanje in predsednik slovenske CIGRE ter Elektrotehniške zveze Slovenije. Zato poudarja, da bi morali nujno in takoj pripraviti načrt razvoja elektro-energetskega sistema in novih proizvodnih virov, ki bo zagotovil pokrivanje potreb po pomoči vsak trenutek. Zadnji načrt, ki ga je pomagal pripraviti tudi Gubina, je iz leta 1993. "Od takrat je zdaj že 30 let, morali bi ga vsakih 10 let obnoviti, pa ga nismo," opozarja.