Kako Rusija vodi informacijsko vojno v Sloveniji: omrežja, troli in ojačevalci

Ni minil še mesec od vrnitve, ko mi zazvoni telefon. V spevni bosanščini me nagovori: "Kje si Jure, kaj počneš, se lahko slišiva na Telegram?" Telegram je razširjena aplikacija predvsem v vzhodni Evropi in tako sem malo že slutil, o čem se želi pogovoriti znanec, 'novinar'. Bila sva pred vojno, pred napadom Rusije na Ukrajino, del izredno presenetljive medijske skupine, ki je prek Beograda in Moskve potovala v Čečenijo.

V Groznem nas je sprejel Apti Aludinov, takrat minister za notranje zadeve in šef policije. Bil je prijeten, karizmatičen in zanimiv gostitelj. Razkazal nam je prelepo čečensko pokrajino z vidika trdega islamskega režima. V nekem trenutku se nam je pridružil še Ramzan Kadirov, ki je Aludinova samo kakšen mesec po našem srečanju zaprl in ga obtožil načrtovanja puča, kasneje pa ga poslal v Moskvo. Apti Aludinov je zdaj spet del notranjega kroga Ramzana Kadirova, saj je od začetka vojne poveljnik vseh čečenskih bataljonov Ahmada. Poveljuje tudi čečenskim specialcem Kadirovcem v Ukrajini. Aptija Aludinova danes obtožujejo številnih vojnih zločinov in kršenja človekovih pravic.

In tako me ta znanec takrat prek Telegrama nagovori ter predlaga, da bi kot urednik v Sloveniji poskrbel, da bi povzemali članke ruskih medijev o ruski moči in vplivu. Gre za medije, podrejene propagandi ruske vlade in ta jih tudi plačuje. Plačilo pa je ponujal tudi meni. Seveda je dodal, da za to ne bi smel nihče izvedeti, torej vse pod mizo. Lepo sem se mu zahvalil, povedal, da se tega pri nas ne dela.

Vse bolj je jasno, da sem se motil, vedno več je namreč dokazov, da v Sloveniji deluje dobro organizirana informacijska akcija.

Analiza zadnjih dogodkov v Sloveniji skoraj laboratorijsko natančno dokazuje tako imenovano "farmo trolov", ki načrtno seje nezaupanje in poskuša vplivati na javno mnenje. Pri tem pa uporablja standardne tehnike in metode dezinformacijskih operacij ruskih tajnih služb.

Raziskava, opravljena na podlagi javno dostopnih podatkov Facebooka, je zajela 18 izbranih primerov iz oktobra in novembra lani, povezanih z varnostnimi in političnimi temami v Sloveniji. Šlo je za teme od nasprotovanja vrhu Nata v Ljubljani, razprav o obrambnih nakupih, do poročanja o vojaškem konvoju v Prekmurju. Prav zadnji primer pa je razkril širino operacije v Sloveniji. Skupno je bilo v dveh mesecih v primerih zaznanih 1041 Facebook profilov, od katerih jih je bilo 99 podrobno analiziranih z vedenjskim (OSINT) pristopom. Mnogi so se izkazali kot del dobre organizacije.

Ko se je 3. oktobra lani po železnici skozi Prekmurje peljal rutinski zavezniški vojaški konvoj, nihče v Sloveniji ni pričakoval, da bo kratek videoposnetek dosegel več kot 723 tisoč ogledov in postal jedro ene najbolj uspešnih manipulacijskih kampanj v Sloveniji v zadnjih letih.

Analiza razkriva, kako je posnetek iz lokalnega medija Televizija AS Murska Sobota v nekaj tednih prešel iz razmeroma nevtralne objave v ideološko orožje, prepredeno s sejanjem strahu, dvomov, preusmerjanjem pozornosti in političnimi namigi.

Konvoj je bil dejanski, rutinski, kot že na stotine konvojev v zadnjih letih. Nevarnosti ni bilo. A to ni bilo pomembno. Pomembno je bilo, kako je bil videoposnetek interpretiran – in kdo ga je delil naprej.

Čeprav je MORS hitro pojasnil, da gre za načrtovan tranzit zavezniških sil, so objave na Facebooku in proruskih spletnih straneh govorile drugo zgodbo.

Nekateri komentarji so bili apokaliptični: "Prekmurje postaja tarča."; "K nam prihaja vojna."; "Spet ameriška vojska po naših cestah."

Televizija AS Murska Sobota ima navadno na svojem Facebook profilu posnetke, ki dosegajo od nekaj sto do nekaj tisoč ogledov, ta posnetek pa je zbral več kot 723.000 ogledov, kar je daleč preseglo običajen doseg lokalne Televizije AS Murska Sobota. To kaže na močno in verjetno koordinirano širjenje dosega, ki je daleč nad organskim. Ta nesorazmerna angažiranost kaže, da je vsebina odmevala zunaj običajnega občinstva in je bila aktivno spodbujena z algoritmičnimi ali omrežnimi dinamikami deljenja.

Videoposnetek je krožil po 23 nepovezanih Facebook skupinah, pri čemer je bilo šest skupin večkrat uporabljenih in več kot 20 prepoznavnih računov je bilo vključenih v navzkrižno objavljanje med 3. oktobrom in 2. novembrom. Drugi val ojačanja se je zgodil med 29. oktobrom in 2. novembrom, ko je bila identična vsebina ponovno deljena, da bi oživila interakcijo in ohranila javno zanimanje.

Objava je imela nenavadno dolgo obdobje kroženja, 26 dni, in se je ponovno pojavila v začetku novembra, kar kaže na nameren poskus podaljšanja njene življenjske dobe in ponovne uvedbe v obtok.

Širjenje je vključevalo večjezične račune srbske, severnomakedonske, bolgarske, grške, madžarske, češke, nemške in račune, ki so se izdajali za druge osebe, npr. Vasilije Ostroški, Aleksandar Veliki, Jozef Stalin. Vsebina je bila razširjena po političnih in nepolitičnih skupinah, vključno s splošnimi in hobi skupinami npr. "RECEPTI" in "Kruh, potice in drugi pekovski izdelki", da bi diverzificirali občinstvo in normalizirali politično vsebino v vsakdanjih spletnih okoljih, s čimer so zagotovili izpostavljenost zunaj jedrnega proruskega ekosistema. Nekateri računi so kazali nenormalno visoko aktivnost objavljanja in jim je manjkala pristna interakcija, kar kaže na avtomatizirano ali koordinirano širjenje.

Akterji so uporabljali preverjeno kombinacijo – selektivno izpuščanje informacij, namerno napačno pripisovanje namena vojski, stopnjevanje strahu in ponavljajoče se recikliranje že objavljenih vsebin. Analiza pokaže vzorce obnašanja, ki niso združljivi z običajno, osebno rabo družbenega omrežja. Gre za izjemno visoke frekvence objavljanja tudi 80 do 200 objav na dan, skoraj izključno deljenje vsebin drugih, ponavljanje istih narativov v več nepovezanih primerih ter večjezično deljenje brez razumljive povezave z identiteto profila.

Ti profili ne delujejo kot uporabniki, temveč kot distribucijska vozlišča. Njihova funkcija ni razprava, osebno mnenje ali družbena interakcija, temveč stalno in disciplinirano potiskanje izbranih vsebin v algoritemski tok.

Seveda niso vsi profili lažni, operacija zelo dobro uporablja organske, resnične profile in nekateri se tega ne zavedajo, spet drugi to delajo zavestno. Profili, ki so se največkrat znašli v analizi, so pospeševali zakonite in v demokraciji običajne objave političnih strank ter politikov. Analiza pa pokaže skoraj 200 dvomljivo organskih pospeševanj stališč stranke Levica, širijo pa tudi objave strank Resni.ca in Za zdravo družbo.

Profili, ki se pojavljajo v analiziranem vzorcu, znova in znova širijo izjemno ozek, a zelo prepoznaven nabor sporočil. Gre predvsem za proruska stališča, izrazito protizahodno in protinatovsko usmerjeno retoriko, pa tudi za protivladno in protisistemsko okvirjanje aktualnih dogodkov. Ob tem pogosto vključujejo še zarotniške ali močno polarizirajoče teme, med katerimi izstopajo vsebine, ki nasprotujejo cepljenju, in razne antiglobalistične trditve.

Analiza pokaže, da številni profili črpajo iz istega spletnega ekosistema strani in vplivnežev. Med najpogostejšimi viri se ponavljajo strani in osebe, kot so Resni.ca, Suhadolnik, Stoyan Svet, Andrija Klarić, Mira Hace, Jože Šmelc, Štajerska v Plamenih, Uroš Lipušček, AVNOJ Slovenija, Insajder. Objave teh akterjev se v omrežjih pogosto reproducirajo hitro, množično in skoraj dobesedno, kar jasno nakazuje na usklajene ali vsaj navzkrižno podprte vzorce amplifikacije.

V analizi se 659-krat pokaže pospeševanje protievropskih, protivladnih, protisistemskih stališč in stališč proti Natu nekdanjega novinarja, kasneje neuspešnega politika Uroša Lipuščka. Tu so troli skoraj tako uspešni kot v primeru Prekmurja, tam so dosegli 699 delitev vsebine, protinatovsko stališče Levice se je ujelo v 193 dvomljivih delitev.

Posebej pomembna ugotovitev analize je razlika med identiteto in vedenjem. Nekateri profili imajo fotografije, osebna imena, celo družinske objave. A kljub temu delujejo neorgansko: objavljajo desetine političnih vsebin dnevno, skoraj brez osebnega konteksta, in se pojavljajo v številnih primerih z isto ideološko linijo.

Zato je treba razumeti – obstajajo profili, ki so verjetno resnični ljudje, a delujejo kot operativni ojačevalci. Takšni profili dajejo narativom legitimnost in vtis "javnega mnenja", čeprav njihovo vedenje še vedno odstopa od običajne rabe. To je za informacijsko varnost morda še bolj problematično kot očitni troli.

Ruski general Valerij Vasilijevič Gerasimov, trenutno najvišji general ruske vojske, je strategijo zelo jasno in javno opisal. Iz nje prihaja tudi Gerasimova doktrina – po ruskem razumevanju sodobnega vojskovanja je glavno bojišče človeški um. Zato naj bi bile vojne nove generacije predvsem informacijske in psihološke. Njihov cilj je moralno in psihološko oslabiti nasprotnikove vojake in civilno prebivalstvo, še preden se uporabi vojaška sila. Glavni namen takšnega pristopa je preprost: zmanjšati potrebo po klasični, fizični vojaški intervenciji na minimum.

Učinek takšnega sistema ni v prepričevanju. Cilj ni, da bi večina uporabnikov sprejela prorusko ali protinatovsko stališče. Cilj je zasičenje prostora, zmeda, erozija zaupanja in občutek, da je "vse sporno". Algoritmi družbenih omrežij pri tem delujejo kot ojačevalci: visoka frekvenca in ponavljanje zagotavljata vidnost, ne glede na izvor.

Analiza jasno pokaže, da slovenski informacijski prostor na Facebooku ni zgolj odsev spontanih političnih razprav. Je tudi teren sistematične, delno neorganske amplifikacije, ki se aktivira predvsem ob varnostno občutljivih temah.

Namen tujih služb je vpliv na slovensko javno mnenje, svoje delovanje pa zelo dobro zakrijejo in oblečejo v lažni plašč svobode govora in demokracije. Svoje cilje dosežejo tako, da naše vrednote in svoboščine obrnejo proti družbi v prid svojim strateškim ciljem.