Magazin

Karantena 1972: 'Nihče ni smel zapuščati domov, vojska je lahko streljala'

Ljubljana, 24. 10. 2020 08.24 |

Črne koze karatena
Avtor
Mirko Vorkapić
Komentarji
501

Javno življenje v Sloveniji se znova zaustavlja in mnogi smo ob izbruhu epidemije novega koronavirusa prvič soočeni z omejitvijo gibanja in druženja. Toda nekatere generacije niso pozabile leta 1972, ko je prebivalcem Jugoslavije grozila epidemija črnih koz, ene najnevarnejših bolezni, kar jih človeštvo pozna. Ukrepi so bili na ozemlju 22-milijonske države različni. Medtem ko so prebivalci Slovenije morali opraviti 'zgolj' cepljenje in se sprijazniti z omejitvami zborovanj, daljših poslovnih potovanj in drugih večjih migracij za dober mesec, pa so bili ukrepi na Kosovu in v nekaterih mestih 'ožje' Srbije, tudi v prestolnici, povsem zaostreni.

Z virusom, ki ga je najverjetneje iz romanja v Meko prinesel 'hadžija' Ibrahim Hoti, se je okužilo 184 ljudi. Umrlo jih je 40. Najhuje je bilo na Kosovu, kjer je zbolelo 123 ljudi, umrlo jih je 26, med njimi tudi šest dojenčkov. Dve smrtni žrtvi sta bili tudi med zdravstvenim osebjem – medicinski sestri Dušica Spasić in Milka Đurašić, ki sta negovali Latifa Mumdžića, prvo žrtev epidemije.

Na tej točki ni odveč poudariti, da so vsakršne primerjave med boleznijo, ki je grozila v letu 1972, in covid-19 neustrezne in nemogoče. Če pustimo ob strani simptome in potek bolezni, je že samo smrtnost črnih koz, ki jih povzroča virus variole, neprimerljivo večja, kar 30-odstotna. Je pa zaradi zgodovinske perspektive zanimivo pogledati, kako se je država takrat odzvala na izbruh okužb, kako so epidemijo v dobrem mesecu dni uspešno zatrli in kako so se na ukrepe in zdravstvene razmere odzvali državljani.

Posledice pri enem od okuženih na Kosovu.
Posledice pri enem od okuženih na Kosovu. FOTO: Wikipedia

Že zelo kmalu po izbruhu bolezni so oblasti razglasile epidemijo, uvedle obvezno cepljenje, v sklopu katerega je bilo cepljenih 18 milijonov državljanov, in zaprle meje države. Aktiviranih je bilo na stotine zdravstvenih ekip, ki so na terenu izvajale cepljenje in ugotavljale morebitne pojave simptomov. Samo v Beogradu so vzpostavili 727 točk, na katerih so cepili slaba dva milijona prebivalcev. Pregledani so bili tudi vsi tujci, ki so prišli v Jugoslavijo. Morali so namreč pokazati dokaze o cepljenju. Prepovedana so bila javna zborovanja, omejena poslovna potovanja ter preseljevanje delavcev. 

Ukrepi proti širjenju okužb pa so bili na teritoriju države različni. V Sloveniji razmeroma blagi, na Kosovu, Novem Pazarju, Čačku in deloma tudi v Beogradu pa zelo ostri. Oblastem je z rigorozno in popolno izolacijo krajev, kjer so se pojavili okužbe, in odrejanjem strogih karanten za posameznike, ki so bili v potencialnem stiku z okuženimi, uspelo premagati virus. 

"Nihče ni smel zapuščati domov, imeli smo dovoljenje za streljanje v noge"

Nesrečni Latif Mumdžić je, potem ko je že kazal hude znake okužbe, čakajoč na zdravniško oskrbo v Čačku, obiskal tudi nekaj trgovin in gostinskih lokalov. Tako je z njim, poleg zdravniškega osebja, prišlo v stik veliko ljudi. Ko so ga premestili na Vojno-medicinsko akademijo v Beogradu (VMA) in diagnosticirali pojav črnih koz v Jugoslaviji, je kmalu sledil ukaz o zaprtju Čačka, mesta s 100.000 prebivalci, med katerimi so sredi marca že potrdili prve okužbe.

Zdravko Vojnović, upokojeni oficir JLA, je bil spomladi leta 1972 v Čačku komandir enote za dekontaminacijo, ki je spadala v sistem atomske, biološke in kemične zaščite (ABHO). Enote v sistemu ABHO so sestavljali vojaki, ki so imeli opravljeno tehniško fakulteto (kemija, tehnologija in fizikalna kemija) ali srednjo tehniško šolo (kemija, tehnologija) s šolo za kvalificirane delavce (kemijske laborante). Pripadni ABHO v Čačku so bili razdeljeni v dva dela, pojasnjuje Vojnović. Pripadniki izvidniške enote so odhajali na teren in ugotavljali, kako je s širitvijo okužb, njegova enota pa je izvrševala dekontaminacijo izvidniških enot in mestnih ulic s pomočjo cistern. 

Karantena v Čačku
Karantena v Čačku FOTO: Youtube

Kako je torej bila videti "prava" karantena? "Nihče v mestu ni smel nikamor, ljudje so morali ostati v bivališčih. Zaustavljeno je bilo delo v vseh tovarnah, zaprle so se trgovine, ustavil se je javni promet. Takoj sta bili aktivirani vojska in policija, ki sta zagotavljali, da gibanja na ulicah ni bilo. Pripadniki enote smo imeli 18-urni delavnik, patruljirali smo dan in noč," pripoveduje Vojnović. "Ob tem moram povedati tudi, da so bili trije ali štirje vojaki, ki so se ustrašili in niso želeli izpolnjevati nalog, tudi zaprti."

Kot pravi, so se ljudje na začetku zelo bali, saj se je bolezen hitro širila med prebivalstvom, vendar panike ni bilo, saj so se organi hitro odzvali. "Ljudje so zaupali državi, vojski in policiji. Nekateri so nas z oken hiš med našimi obhodi pozivali, naj se jim pridružimo pri obedu, vendar seveda to ni bilo dovoljeno."

Enota za dekontaminacijo je vsak dan na ulice odšla v polni zaščitni opremi (kombinezon, maska, rokavice), a tudi oborožena. "Ukaz, ki smo ga prejeli, je bil, da lahko streljamo v noge, če bi se kdo upiral razglašenim ukrepom in ukazom vojske. Seveda so ljudje poskušali na različne načine prekršiti odlok o prepovedi gibanja. Nekateri so govorili, da morajo na vrt ali po nekih drugih nujnih opravkih, vendar nobenih izjem nismo dopuščali, zato smo prebivalcem ukazali vrnitev domov." Ker ljudje niso smeli zapuščati bivališč, sta za pripravo in dostavo hrane prebivalcem skrbeli policija in vojašnica v Čačku.

V mestu so zagotovili tudi dva karantenska objekta (moški in ženski) za vse, ki so prišli v stik z okuženimi. V objektu nasproti vojašnice je bilo tako nameščenih približno 250 žensk, večinoma medicinskih sester, prodajalk in natakaric. "Karantenska poslopja so bila ograjena, v okolici pa smo postavili stražo. Navodila so bila res stroga. Prvi teden so morala biti vsa okna na poslopju zaprta. V nekem trenutku so dekleta odprla okna, vendar je takoj posredovala policija," se spominja upokojeni desetnik Vojnović. Pripoveduje pa, da je bilo proti koncu karantene ljudem že zares težko, saj so bili dolgo v izolaciji. "Nekateri so začeli zapuščati domove, imeli smo nekaj manjših incidentov. Nekaj ljudi smo morali pridržati in jih predati policiji." 

Konec aprila 1972, ko je epidemija že močno popustila, je ena od enot odšla v Sjenico in tam v bližini neke vasi pokopala tiste, ki so umrli zaradi okužbe s črnimi kozami. V Čačku je nato Vojnovićeva enota postavila 50-metrski šotor s tremi komorami in izvršila dekontaminacijo pripadnikov, ki so bili na terenu in njihove opreme.  

Obvestilo o karanteni v albanskem, srbskem in turškem jeziku: "Opozorilo. V tej hiši se je pojavila kužna bolezen – velike boginje (črne koze, op. p.). Vsak obisk te hiše je zelo nevaren! Dokler traja okužba. Pokrajinski štab za karantenske bolezni."
Obvestilo o karanteni v albanskem, srbskem in turškem jeziku: "Opozorilo. V tej hiši se je pojavila kužna bolezen – velike boginje (črne koze, op. p.). Vsak obisk te hiše je zelo nevaren! Dokler traja okužba. Pokrajinski štab za karantenske bolezni." FOTO: Wikipedia

"Obveščanje je bilo strnjeno, a jasno"

Vojnović, ki pravi, da zaradi napornega dela ni imel časa spremljati poročanja v javnih občilih, se sicer spomni, da so bila navodila jasna. "V javnosti ni bilo veliko teorij o izvoru bolezni. Zelo hitro je bilo jasno, od kod je okuženi prišel, kje se je gibal in kaj je treba storiti." 

V Sloveniji, ki je bila od žarišč bolezni oddaljena več sto kilometrov, pretiranega strahu ni bilo, pripoveduje Vesna Dular, ki je bila takrat stara 15 let. "Mediji so o tem, če primerjamo z današnjimi časi, poročali precej manj, prav tako to ni bila edina novica. Dogajanje je bilo navadno zreducirano v en prispevek." Takrat 18-letni Jože Zupan prav tako pravi, da so sprva ljudje o tem veliko govorili, nato pa črne koze niso bile več prva novica dneva. "Navodila smo bolj upoštevali, ampak verjetno zato, ker nas je bilo bolj strah, bolezen je bila mnogim tuja, čeprav smo hitro izvedeli, od kod je prišla. Naša družba je bila sicer leta 1972 že precej odprta, vendar je še vedno obstajal strah, da bi bilo kaj narobe, če ne bi upoštevali ukrepov."

Oblasti v Jugoslaviji so 1. maja 1972 razglasile konec epidemije črnih koz. Primer jugoslovanskega spopada z virusom variole še vedno služi kot pomembna študija primera pri obvladovanju izbruhov epidemij in nadzora širjenja bolezni.

KOMENTARJI (501)

Opozorilo: 297. členu Kazenskega zakonika je posameznik kazensko odgovoren za javno spodbujanje sovraštva, nasilja ali nestrpnosti.

Dante Kersi
14. 05. 2021 18.49
Vse diktature in režimi tako počnejo to je namen te priloge enoumlje komunistov je pripeljalo do takšnega ukrepa je skoraj podobno danes ista zgodba in rešitva cepiva danes režimi al ta v komunizmu so še dodali prisilno nošenje mask in prisilno pcr testiranje in še kemije strupov na roke pri vhodu v trgovine..metode iste če ne narediš to bo konnec z tobu ne smeš drugač mislit o boleznni to kaj partija reče je zakon
kampu?ija man
26. 10. 2020 18.18
-3
čemu je namen tega članka? še bolj psihirat narod? dejte probat s čim bolj pozitivnim.
Ana desetnica
25. 10. 2020 18.51
+7
Kjerkoli drugje bi se to zgodilo- razen v takratni Jugi in vsa Evropa bi Imela črne koze. Vsaka čast !
taurus111
25. 10. 2020 17.42
+3
Spomnim se epidemije . Morali smo se cepiti pod milo ali silo. Res je , da vsa kuga prihaja iz kosova ali romske albanije!
graben
25. 10. 2020 09.00
+2
Še so ljudje, ki se spomnijo ANTRAKSA v Leskovcu pri Krškem v začetku 60. let. Tiha komanda oblasti, ki je prva padla je bila, da se izbriše celi romski tabor, kamor so odnesli Romi ukradeni kadaver goveda, ki je poginilo zaradi antraksa ( poginilo v Leskovcu, prepeljano na sežig v Brežice - betonska jama za sežige ob Savi - in tukaj en večji del ukraden) . Zanimivo, da je vojska in policija hermetično zaprla romski tabor ob navodilih "mrtve straže", vendar ni znotraj tabora umrl noben zaradi antraksa (????) (Op.: po pripovedovanju (pokojnega) vodilnega veterinarja v tem slučaju)
ateistek
24. 10. 2020 19.41
+7
Večina ljudi komentira članek, ne da bi ga sploh prebrali....jaoooo....raja pač.
Ost1234
24. 10. 2020 18.19
-9
Vsi ti ukrepi bolj spominjajo na zaveso za katero se na veliko krade!
junij66
24. 10. 2020 18.10
+11
E da je še bivša juga ne bi kolesarili v petkih po Lj,Janul in Zlatko ne bi imela časa se sprdat s policijo in ne bi za konec tedna hodili na obalo pohajat. Pa tisti protestniki v MB bi mogoče prišli prvi večer ma drugi večer jih ne bi bilo več. VSAKA PRAVICA SE KONČA TAM,KJER SE ZAČNE PRAVICA DRUGEGA.
Milan Oni?
24. 10. 2020 21.26
+6
Uporabnik1558332
24. 10. 2020 17.53
+8
Spoštovani novinar Mirko Vorkapič, vaš članek je malce prenapihnjen, ni vse potekalo tako kot ste zapisali, Ne vem, če ste takrat bili rojeni jaz pa sem bil osebno vpleten v dogajanja, Navedli ste izvajanje dekontaminacije in blokado gibanja, kar ni res.Izjave, ki ste jih pridobili so lažne.Ni bilo nikakršnega ukaza o streljanju in podobnem, to je čista izmišljotina, Dejstvo je , da so zdravstveni delavci delali tudi po več kot 12 ur, vojska in milica je pa pri tem pomagala v okviru svoje pristojnosti in možnosti. Vozila, ki jih objavljate na sliki v letu l972 niso bila še uvedena v opremo JNA, prvi na sliki Pinzgauer je uveden šele l979, Puch izza njega šele leta l989 itd,pa brez zamere lp Boris
Ana desetnica
25. 10. 2020 18.54
+3
Ja, bil je ukaz streljanja- tam kjer so bili v karanteni oboleli- teh seveda ni bilo v Sloveniji, tako da .....
Škrinca
26. 10. 2020 13.38
+1
leta 1978 sem vozič pincgauerja v beograda (kasarna 4.julij na voždovcu) .......v kasarni pa je bil že od leta 1976
Škrinca
26. 10. 2020 13.39
KVAJSTABO
22. 11. 2020 10.52
Antijanšar pravi... in verjamem njemu. kopiram .... leta 1978 sem vozič pincgauerja v beograda (kasarna 4.julij na voždovcu) .......v kasarni pa je bil že od leta 1976
Bojan Slemenik
20. 01. 2021 10.16
Vsaj pogulaj malo preden pišeš neumnosti. Leta 1969 so predstavili večji Pinzgauer. Tudi to je pasma avstrijskih delovnih konj. Nastalo je eno najbolj zmogljivih terenskih vozil kar so jih kdaj izdelali. bringatrailer.com/listing/1971-styer-pinzgauer-710k/ Vozilo zadaj pa ni PUCH ampak Kampagnola AR-55 i FIAT 1107. Edini puchi ki jih je imela JLA so bili pinzgauerji!
heizenberg
28. 01. 2021 16.51
Jaz imam info z več koncev, da je vojska lahko streljala, pa tudi če ne: epidemijo so spedenali v mesecu in pol. Ob tem se zdi, kot da našim telebanom prav ustreza, da bi trajala čimdlje.
24. 10. 2020 16.38
-11
Nikakor, da pozabimo to prekleto jugo....
gregor golob
24. 10. 2020 17.17
+18
Če pozabimo zgodovino, tudi sedanjosti nismo vredni.. Ne smemo pozabiti slabih, pa tudi dobrih praks.. Zgodovina in narava sta najboljši učiteljici..
Ost1234
24. 10. 2020 17.40
+8
Kako pa jo naj pozabimo. če pa je bilo takrat več demokracije kot jo imamo danes??
gregor golob
24. 10. 2020 17.45
+3
Ana desetnica
25. 10. 2020 18.55
+4
Kar se tiče obvladovanja epidemij - naj živi Juga!
heizenberg
28. 01. 2021 16.54
Naj živi še zaradi marsičesa drugega. Ampak zgodovinski spomin ni ravno naša odlika, če pa že, je postal selektiven. Pomeni: kar komu paše ...
mlutherking
24. 10. 2020 16.23
+4
Kjer ni bila higijena urejena je izbruhnila bolezen in nobene strašne filozofije ni zadaj.
Ost1234
24. 10. 2020 15.56
+13
Leta 1972 sem bil že polnoleten, a se ne spomnim prav nobene panike ali drastičnih ukrepov takratne vlade! Tudi moji ožji in širši sorodniki in znanci se dogodkov ne spominjajo tako, kot se jih Bručan! Šole so delovale, zdravstvo tudi, javna uprava prav tako, skratka življenje in delo sta se odvijala popolnoma normalno! Brez ukrepov , ki jih navajajo posamezniki!
Ost1234
24. 10. 2020 16.01
+9
Naj še dodam - Časnik Finance je tega človeka 10.06. 2007 označil kot grobarja slovenskega javnega zdravstva. Janšev podanik pač ...
gregor golob
24. 10. 2020 16.18
+10
Še enkrat pozorno preberite članek... V Sloveniji je bilo obvezno cepljenje.. drastični ukrepi so bili v Srbiji in Kosovu.. Za cepljenje so uporabili stažiste, pred 27im letom.. vojaška obveznost.. Virusi niso bakterije, ki bi se jih dalo pozdraviti z antibiotiki.. Če cepiva ni, človeštvo v vsej svoji zgodovini še ni našlo drugega orožja, kot karanteno.. žal
KVAJSTABO
22. 11. 2020 10.56
+1
Kaj, če bi prebrali počasi in dojeli kaj piše.... tukaj cepljenje v Srbiji in Kosovu ukrepi. Bo šlo?
heizenberg
28. 01. 2021 17.00
Drži. Res da mi je do polnoletnosti takrat manjkalo še nekaj let, se pa spomnim črnih koz samo iz poročil, nobene panike v Slo ... Itak pa smo bili takrat proti črnim kozam vsi cepljeni. In enim se je cepljeno mesto tudi fino ognojilo, pa ne bom pameten, zakaj. Kakorkoli: ceplenje proti kozam je bilo obvezno, zaradi tega ni nihče umrl, kompliciral pa tudi ne. Cepili so nas tudi proti tuberkulozi (t.i. besežiranje) in proti otroški paralizi.
kakafonijaprava
24. 10. 2020 15.50
+6
1000 hujša bolezen koze, kot pa ta covid, vi pa kar naprej strašite ljudi! strah znižuje imunskost.
heizenberg
28. 01. 2021 17.03
Gre za precedans, kako se opravii z epidemijo, da se ne razvleče na leta in uniči tako državo kot državljane. Zdavnaj bi bilo lahko že konec tega sranja. Tako se pa naši geniji v vseh teh mesecih niso naučili niti tega, da je treba zapreti meje, preden se angleški sev privleče do nas. In se je. Pa bo spet biznis za ene ...
ljx
24. 10. 2020 15.50
+1
Ja ja,sam še streljat morate na nas,kot da so Kitajski ukrepi premalo!
heizenberg
28. 01. 2021 17.04
bossanoga
24. 10. 2020 15.36
+7
In "pameten" Andrej bručan", ampak tudi jaz sem bil takrat star 17 let,kolk je bil pa bručan?
BogiEmil
24. 10. 2020 15.27
+4
A se mormo oborožit al kako?
Ana desetnica
25. 10. 2020 18.56
-1
lucinda
24. 10. 2020 15.12
+5
Dokler nam Logar nosi virus v tujino in Sloveniji dela sramoto, nas ne primerjajte z neizobraženimi romarji v Meko.
ka?ica
24. 10. 2020 15.03
+6
ja, kaj zdaj, bi nas radi začeli streljati? A moramo biti srečni, ker vojska nima teh pooblastil?? Ja, hvala lepa.
gregor golob
24. 10. 2020 15.14
+2
Če ste pozorno prebrali moj komentar... NIKAKOR NE.. Moj pomislek se je nanašal na ukrepe premierke Nove Zelandije... Ne morete zanikati njihovih uspehov.
gregor golob
24. 10. 2020 14.44
+3
Še zdaj ni odgovora, kako ste prišli do diagnoze in kakšne reference imate zanjo?
štrekeljc
24. 10. 2020 14.35
+0
V letu 1972 smo imeli komunistično diktaturo. Leta 1991 smo se ji uprli. Zakaj jo zdaj hočemo nazaj?
Sistemskakorupcija
24. 10. 2020 14.40
+9
gregor golob
24. 10. 2020 14.55
+4
Kaj pa Vi veste o tem? Moj ded je bil ustreljen v Kočevju 1945 v povojnih pobojih.. Zdaj pa ta vlada podreja vsa področja oblasti.. a to ne diši po desnem komunizmu?
Pan1
24. 10. 2020 14.57
+1
Tebi, očitno nič, otrok. Sem letnik 1950 in lahko ti ure razlagam o časih, o katerih očitno nimaš pojma
gregor golob
24. 10. 2020 15.06
-4
Jaz samo vem, da smo morali stanovati v ketnem stanovanju, prenašati stalna poniževanja, šikaniranja,.. pa nima smisla govoriti ... saj to sami veste...
gregor golob
24. 10. 2020 15.07
+5
Pa kljub temu imamo vsi visoko izobrazbo..
Ka pa mislis
24. 10. 2020 15.35
+4
gregor golob saj ste si zasluzili z izdajo
gregor golob
24. 10. 2020 16.40
+3
Nobene izdaje ni bilo.. ded je bil kmet in se ni pridružil nikomur.. je pač tedanjim zmagovalcem zadišala njegova zemlja, ki so si jo potem lepo razdelili med sabo
heizenberg
28. 01. 2021 17.06
Jaz nisem takrat čutil prav nobene diktature. Svoboden kot ptica sem hodil v srednjo šolo in počel prav vse, kar sem želel, če odmislim, da se nikoli nisem ravno kopal v denarju.
heizenberg
28. 01. 2021 17.16
In tista izobrazba sploh ni bila slaba ... In kdor ni imel dveh levih rok, si je lahko zgradil dom ... šel na morje, ker je imela skoraj vsaka firma tudi svoje počitniške kapacitete ... k zdravniku si šel, ko si ga rabil in zato nisi čakal do onemoglosti ... Zgodilo pa se je tudi marsikaj takega, za kar ni bilo nobene potrebe oz. vsaj ne na način, kot se je ...