Ko o življenju in smrti odločajo minute: 'Kar koli naredite, je boljše kot nič'

Pretekli konec tedna je na Jezerskem potekalo srečanje prvih posredovalcev, na katerem je sodelovalo 16 ekip iz vse Slovenije. Tričlanske skupine so se pomerile v ukrepanju v devetih različnih scenarijih. Najbolje se je odrezala ekipa prvih posredovalcev iz Rač, drugo mesto je zasedla ekipa iz Vodic, radovljiški gasilci pa so zasedli tretje mesto. 

Obiskovalci so si lahko na dogodku ogledali reševalno, gasilsko in policijsko vozilo, se učili temeljnih postopkov oživljanja odraslega in otroka z AED ter odstranjevanja tujka pri otroku. Tam so bili tudi predstavniki Zavoda Reševalni pas, ki so opozarjali na pomembnost reševalnega pasu na avtocestah ob prometnih nesrečah oz. večjih zastojih, otroci pa so lahko tudi jahali konje. 

Sredi tekmovanja odhiteli na pomoč motoristoma

In prav v času, ko je potekalo tekmovanje, še preden je sodelujočim uspeli izvesti prikazno vajo, se je v bližini zgodila prometna nesreča – na cesti na spodnjem Jezerskem sta padla dva motorista, eden od njiju je bil huje poškodovan. Sreča v nesreči je bila, da so bili prvi posredovalci v bližini in so se lahko hitro odzvali.

"Obveščeni smo bili o nesreči in naša ekipa se je skupaj z gasilcem, ki je bil tam z vozilom za prikazno vajo, takoj uskladila z vodjo izmene. Dogovorili smo se, da odhitimo na kraj nesreče – mi od zgoraj, oni od spodaj – in mi smo tja prispeli celo 10 ali 15 minut pred ostalimi. Postavili smo svoja vozila, kraj prometno zavarovali, eden od naših je v skladu s postopki takoj pomagal ponesrečencu," je nepričakovano situacijo, v kateri so se znašli, opisal Žiga Zupan iz Gasilsko-reševalne službe Kranj (GARS).

Ko sta izvedela za nesrečo v bližini, sta hitro reagirala tudi radovljiška policista Dejan Šučur in Rebeka Lorenčič, ki sta se tekmovanja na Jezerskem udeležila skupaj s kandidatom za policista Tarikom Bečirovićem. "Ravno smo zaključili prvi del, ko smo izvedeli za nesrečo. Glede na to, da sva bila temu kraju najbližja policista, sva obvestila OKC in odhitela tja. Najina naloga je bila, da zavarujeva kraj in zbereva prva obvestila, saj so bili tam že gasilci, ki so ponesrečenemu motoristu nudili prvo pomoč," je opisal Šučur. 

Ko so na kraj dogodka prispeli gasilci GARS Kranj, policisti iz Radovljice in ekipa Reševalne postaje Ljubljana, pa je delo steklo tako kot pri vsaki prometni intervenciji. Reševalci so motorista oskrbeli in ga predali ekipi ZD Kranj, nato pa so tako policisti kot gasilci pomagali zavarovati še kraj pristanka helikopterja Slovenske vojske, ki je ponesrečenca odpeljal v UKC Ljubljana. 

Prvi posredovalci so se po uspešno opravljenem delu vrnili na tekmovanje in še pod vtisi nedavnega dogodka prilagodili scenarij prikazne vaje za obiskovalce – GARS Kranj, Policijska postaja Kranj, Reševalna postaja Ljubljana in prostovoljni gasilci z Jezerskega so uprizorili nesrečo, v kateri sta bili poškodovani dve motoristki. Ljudem so pokazali, kako pravilno ukrepati v takšnih primerih, ti pa so – nepričakovano – videli celo helikopter v akciji.

Vodja prvih posredovalcev Dejan Rogelj je ta teden vsem sodelujočim predal zahvale. "Vse intervencijske ekipe, ki so sodelovale, si zaslužijo zahvalo, saj takšnega dogodka brez njih ne bi moglo biti, in če ni sodelovanja, ni ničesar. To se je pokazalo tudi pri omenjeni nesreči, ko je ponesrečenec prav zaradi njih dobil pravočasno in pravilno oskrbo," je dejal ob predaji zahvale kranjskim gasilcem in policistom. 

Kdo so prvi posredovalci?

Prvi posredovalec lahko postane vsak, ki želi pomagati. Ne potrebuje zdravstvene izobrazbe, zaželeno pa je, da se vključi v prostovoljno gasilsko društvo, saj ga lahko tako aktivira regijski center, na kraju nesreče pa je tudi zavarovan, pojasnjuje Rogelj.

"Lastnosti dobrega prvega posredovalca so, da je pripravljen pomagati sočloveku v stiski, da ga ni strah, da ima rad malo adrenalina in se znajde v njem. Če nas adrenalin 'povozi', smo kot kokoši brez glave, zato se je treba osredotočiti na situacijo, petkrat globoko zadihati in poskrbeti za varnost, ko pridemo na kraj. Lahko je to v hiši, ampak če ima na primer poškodovana oseba psa – vsak pes bo ščitil svojega lastnika, ne ve, da si prišel pomagat, čuti, da se z lastnikom nekaj dogaja, in lahko kaj hitro ugrizne. In kar naenkrat imamo dva poškodovana ali celo več. Treba je tudi paziti, ko vstopamo v zadimljeno hišo, da gremo noter z izolirnim dihalnim aparatom, da ni monoksida ... Varnost je vedno na prvem mestu," opozarja.

V Sloveniji je sicer že več kot 8000 prvih posredovalcev, ki so še posebej pomembni za prebivalce v odročnih krajih, ko o življenju in smrti odločajo minute. "Če gre za srčni zastoj, predstavlja vsaka minuta od 10 do 12 odstotkov življenja. Za svojo reševalno postajo lahko povem, da je do Ambrusa 40 minut vožnje, in če ni tam prvih posredovalcev, lahko samo prideš na kraj in izrečeš sožalje," pravi Rogelj.

Če se odločite, da boste postali prvi posredovalec, morate narediti licenčni tečaj, nato pa opraviti teoretični in praktični preizkus. Licenco je treba vsako leto obnaviti, srečanja, kakršno je potekalo na Jezerskem, pa so dobra priložnost za obnavljanje znanja in učenje novih stvari. "Namen tovrstnih srečanj je prikazati delo in izobraževanje tako ekip kot obiskovalcev, ki lahko poskusijo temeljne postopke oživljanja, ker se lahko s tem srečajo danes ali jutri, in to kjer koli – na cesti, v trgovini ali doma. Pomembno je, da znajo ukrepati, saj lahko s tem rešijo življenje. Hkrati pa gre tudi za druženje in predstavitev prvih posredovalcev – ljudje namreč še vedno ne vedo, kdo so," še dodaja Rogelj. Vesel je, ker vsako leto opaža več zanimanja za dogodek.

Ko o življenju in smrti odločajo minute

Zupan je kot poklicni gasilec na srečanju letos sodeloval že četrtič. "Takšni dogodki so za nas vedno dobrodošli in koristni. Že res, da imamo v bližini reševalce, a se tudi nam kdaj zgodi, da pridemo prvi na kraj nesreče in moramo s poškodovancem nekaj storiti, obvladati moramo vsaj osnove prve pomoči. Sicer imamo v sklopu šolanja za poklicnega gasilca 80-urno izobraževanje prve pomoči, a počnemo še veliko drugih stvari in težko je vse vaditi ves čas, zato na takem srečanju obnovimo znanje in se še kaj dodatnega naučimo od kolegov reševalcev, ki so profesionalci," pravi. 

Drugače je pri prostovoljnih gasilcih. "Zgornje Jezersko, na primer, je oddaljeno 20 ali 25 minut, in če človek tam doživi srčni zastoj, vemo, kakšne so njegove možnosti za preživetje. Vsi fantje, ki to delajo prostovoljno, si zaslužijo zahvalo, saj se vaščani v oddaljenih vaseh zanašajo nanje. Sistem zdravstva je tak, kot je, in ni realno, da bi zdravnik vedno prišel na pomoč v petih ali desetih minutah."

Rogelj ob tem izpostavi težavo, da morajo prostovoljna gasilska društva, katerih gasilci že tako ali tako žrtvujejo svoj čas in denar, sama kupovati opremo, ki pa ni poceni, zato si je marsikje ne morejo privoščiti. "Pošteno bi bilo, da bi jim na pomoč priskočila država in tistim, ki to potrebujejo in želijo pomagati, zagotovila AED, kisikovo jeklenko in osnoven obvezilni material – vse tisto, kar lahko človeku do prihoda najbližje reševalne ekipe reši življenje," poziva. 

Za policista je biti hkrati še prvi posredovalec samo še dodatna prednost, pa svoje vtise strne policist Šučur. "Ljudje večinoma mislijo, da smo tam samo zato, da jih kaznujemo, ampak včasih jim lahko tudi pomagamo." Ob tem pohvali sodelovanje radovljiškega zdravstvenega doma in občine, ki jim je zagotovila opremo in omogočila udeležbo na tečaju za prvega posredovalca.

Kako pomembno je delo prvih posredovalcev, je sicer dokazal že večkrat. Primer, ki se ga zelo dobro spominja, je prometna nesreča, ki se je pred dvema letoma zgodila pri Šobcu. "Voznik je s kombijem zletel s ceste in trčil v drevo. Takrat je bilo znano le, da se je zgodila nesreča. Bil sem blizu, in ko sem bil službeno napoten na kraj, sem s tem znanjem prepoznal, da je gospoda zadela srčna kap," opisuje. Skupaj z mimoidočimi in policijskimi kolegi so ga potegnili iz avta, uporabili AED, ki ga ima policijska patrulja na Bledu, ter do prihoda zdravnika in reševalcev izvajali temeljne postopke oživljanja. Tako so mu, čeprav sam tega skromno ne želi reči, rešili življenje.

'Ne sme nas biti strah pomagati'

Slovenci sicer vedno znova dokazujemo, da znamo stopiti skupaj in pomagati, se strinjajo naši sogovorniki. "Vsak ob vozniškem izpitu naredi osnovni tečaj za prvo pomoč, a naučeno kmalu pozabi, ker tega ne dela, zato je dobro, da lokalna skupnost in prostovoljna gasilska društva v sodelovanju z reševalci vaščane ozaveščajo o osnovah – oživljanju in zaustavljanju krvavitev. Zelo pomembno je namreč, da zna nekdo, ki naleti na prometno nesrečo, vsaj nekaj ukreniti," še pravi Zupan. 

Ljudi poziva, naj se ne bojijo pristopiti in pomagati. "Kar koli bodo naredili, škodovati ne morejo, in slabše, kot je, ne more biti. Nekateri se morda bojijo, da bodo kaznovani, če bodo med pomočjo storili kaj narobe in npr. osebi med oživljanjem zlomili rebro, a v Sloveniji v resnici ni zakona, ki bi nas za to kaznoval. Nasprotno, zakon pravi, da moramo pomagati," je jasen. 

Kar koli naredimo, je boljše kot nič, pa dodaja Rogelj. "Pri srčnem zastoju človeku ne moreš škodovati, saj je tako rekoč mrtev. Če mu ne boš pomagal, bo umrl, če mu boš pomagal, pa ga boš mogoče rešil. Zato se ne bojte pristopiti, pa četudi samo zavarujete kraj nesreče. Vedno pa najprej poskrite za varnost," znova opozarja.