Slovenija je med članicami EU, ki so v pandemiji covida-19 najbolj nesorazmerno omejile svoboščine, ugotavlja poročilo o demokraciji v času pandemije, ki sta ga ta teden predstavili organizaciji Greenpeace in Civil Liberties Union for Europe.
V poročilu so izpostavili, kako je vlada pandemijo uporabila za utišanje kritikov, novinarjem onemogočala dostop do natančnih in pomembnih informacij, tudi z izključitvijo novinarjev iz novinarskih konferenc in predlaganimi spremembami medijske zakonodaje. Spomnili so tudi na prekomerne ukrepe na začetku epidemije, ko je prepovedala zbiranja in prehajanje občinskih meja, pa na premierjev zapis "Vojna z mediji", ki ga je objavil na vladni strani, in na poskuse diskreditacij, uperjene proti aktivistom, nevladnim organizacijam in protestnikom. Opozorili so tudi na to, da je vlada spremenila pravila in omogočila, da lahko zakoni, o katerih ni moč odločati na referendumu, po hitrem postopku stopijo v veljavo. Med drugim so v drugem portikoronskem interventnem zakonu omejili dostop okoljskih nevladnih organizacij do postopkov pridobivanja gradbenega dovoljenja, v katerih se presojajo vplivi na okolje. Omenjajo tudi ministrova navodila policiji, da lahko za identifikacijo protestnikov uporablja tudi javno objavljene fotografije in posnetke, kar je Informacijski pooblaščenec označil za resno omejevanje pravic z navedbo omejevanja epidemije kot razlogom. Vlada je podobno opravičevala tudi svoje namere, da na južno mejo pošlje vojsko, češ, da migranti lahko širijo virus.
Ocena je pričakovana in upravičena, pravi ustavnik, pravni filozof in profesor na Pedagoški fakulteti Univerze na Primorskem in Evropski pravni fakulteti Andraž Teršek. "V preteklih mesecih sem na to temo komuniciral z mednarodnimi institucijami in ustanovami. S kolegi odvetniki (Damijan Pavlin, Jure Dragan in drugi) smo izdelali in objavili ustavnopravno analizo o grobih, nesorazmernih in stalnih posegih oblasti v ustavne pravice in svoboščine med uradno pandemijo, jih ocenili kot nezakonite in protiustavne, že dolgo pred odločitvijo Ustavnega sodišča, ki pa je s petimi glasovi večine prikimala tem početjem oblasti in ukrepom. To početje se nadaljuje tudi po uradnem koncu epidemije in ga ažurno popisujem. A to nič ne pomaga, če potem večina na Ustavnem sodišču upogne hrbet, poklekne in Vladi RS v celoti pritrdi s sramotno ustavnosodno odločitvijo," pravi.
Pod pretvezo boja proti novemu koronavirusu so po mnenju Terška najbolj napadane pravice do življenja starostnikov in neozdravljivo bolnih, pravica do zdravja in zdravega življenjskega okolja celotne javnosti, svoboda gibanja in splošna svoboda ravnanja, pravica do zasebnosti in varstva osebnih podatkov, pravica do družinskega življenja, pravice otrok s posebnimi potrebami in invalidov, starševske pravice in pravice otrok do vzgoje, šolanja in izobraževanja. "Seznam je dolg. In če bo Državni zbor res izglasoval predlagane spremembe Zakona o nalezljivih boleznih, moramo biti pripravljeni na boj za minimalne standarde pravne zaščite temeljnih pravic in svoboščin, ki so bili v preteklosti že izbojevani in vzpostavljeni," opozarja ustavnik.
"Bojmo se vsake oblasti, ki se norčuje iz intelektualnega dostojanstva svojih ljudi in sprejema pravne odločitve po hitrih ali skrajšanih postopkih. Še posebej, če z njimi močno in grobo posega v ustavne pravice in svoboščine prebivalstva," dodaja Teršek.
V času epidemije je tudi slovensko okolje izgubilo svojega zagovornika, pa pravi Katja Sreš iz nevladne organizacije Ekologi brez meja. "Ignoriranje lastnih zaščitnih ukrepov in zakonodaje ter koruptivno delovanje (na primer v aferi z nabavo opreme) še dodatno krhata zaupanje v pravno državo, kar se na koncu pozna tudi na večji pogostosti okoljskega kriminala," pravijo okoljevarstveniki, ki poudarjajo, da je ena od pravic tudi pravica do zdravega in čistega okolja. Konkretno so ukrepe okoljevarstveniki občutili zaradi omejevanja združevanja, saj je odpadel marsikateri dogodek, čistilna akcija in napovedano sodelovanje. "Prav tako niso bile izvedene številne prireditve, s katerimi smo stopali proti družbi z manj odpadki. Predvsem pa smo in še moramo veliko časa posvetiti pojasnjevanju, da plastika ni nujno varen material in da povečana uporaba izdelkov za enkratno uporabo ni avtomatsko upravičena," med drugim našteva Sreševa.
"Trenutno ministrstvo za okolje in prostor se obnaša precej shizofreno. Glede na prioritete ravnanja bi morda morali celo razmisliti o preimenovanju. Dejstvo je, da se na primer poskuša mnenjedajalcem, nevladnim organizacijam in posameznikom s pravnim interesom, otežiti konstruktivno sodelovanje v postopkih povezanih z večjimi posegi v okolje," poudarja. A ni le vlada tista, ki izkorišča pandemijo. "Izrabljajo jo posamezniki za uresničevanje svojih lastnih ciljev, pa naj so to gospodarski, kadrovski ali kakšni drugi cilji, ki ne pripomorejo k skupnemu dobremu," pravi Sreševa.
Slovenija ni unikum, pravi profesor na Fakulteti za družbene vede Marko Milosavljević. "Ta pojav in pandemijo kot povod so izkoristile mnoge države, na žalost pa predvsem vzhodnoevropske države, o tem pa denimo relativno malo poročajo iz Severne Evrope, skandinavskih in nordijskih držav." Vendar pa so se, kot pravi strokovnjak na področju medijev, v Sloveniji predvsem v začetku epidemije dogajali določeni nepotrebni posegi, predvsem v novinarsko delo. "Takšen je bil recimo primer izločanja novinarjev z novinarskih konferenc, ko so dovolili prisotnost samo televizijskim kameram. To pomeni, da je bila v tistem času možna samo PR-ovska vloga medijev kot razširjevalcev tega, kar so politiki na konferencah sami želeli povedati. Spomnim se, da je bila prva takšna konferenca – ki ni bila tiskovna konferenca, če zraven ni tiska oziroma novinarjev – po sestanku med slovenskim in madžarskim zunanjim ministrom," pravi Milosavljević in dodaja, da je "prepoved prisotnosti novinarjev ali možnosti postavljanja vprašanj prav na tisti konferenci bila na nek način slaba napoved za prihajajoče mesece".
Zato kljub vsakodnevnim novinarskim konferencam težko govorimo o tem, da je bila javnost dobro oziroma ustrezno obveščena o dogajanju v najbolj kritičnih tednih in mesecih. "PR-obveščanju javnosti, z golo statistiko, brez širšega konteksta, z zvrhano mero manipulacij in zavajanj, tudi s kakšno lažjo vmes, predvsem pa z nenehnim strašenjem in psihičnim nasiljem, ne moremo reči dobro obveščanje. Pač pa propaganda. A večina medijev, tudi javna RTV in POP TV, je to strategijo oblasti posvojila in svoje ljudstvo pustila ne cedilu in prepihu," je kritičen Teršek.
Milosavljević pravi, da je ravno zato tako pomembno, da imajo novinarji možnost postavljanja vprašanj in da mora vlada nanje vsebinsko in v razumnem roku odgovarjati. Ob tem pa je izpostavil težavo ne le slovenskih medijev, pač pa tudi medijev po svetu, da preveč časa posvečajo podatkom o številu okuženih in opravljenih testih, ki so marsikdaj nekritično predstavljeni. "Od medijev si želimo izvedeti predvsem ključne podatke, ključne trende. Potrebujemo pa predvsem ključne ukrepe in razloge za te ukrepe, ki pogosto niso dobro argumentirani s strani predstavnikov institucij. Seveda, potrebna je tudi polemika o teh ukrepih, ali so smiselni in tako naprej," pravi Milosavljević.
Milosavljević je spomnil tudi na poskuse vlade, da si "podjarmi" nacionalno radiotelevizijo, nazadnje kar preko ovinka, saj so jo želeli v okviru nacionalnega demografskega sklada uvrstiti med strateške naložbe države. "S tem bi pridobili hitrejši in bolj neposreden način kadrovanja in odločanja o javni RTV. Torej, mimo zakona o RTV se je poskušalo s čisto drugim zakonom priti do nadzora nad javno RTV. Že pred tem pa smo bili priča po eni strani poskusom rokohitrskega spreminjanja medijskih zakonov v začetku julija, rok za javno razpravo je bil približno en teden, in to v času poletnih počitnic, verjetno spet s poskusom izkoriščanja okoliščin, ko je javnost manj pozorna na te stvari."
Teršek pravi, da smo se sredi pandemije covida-19 znašli "v družbi z epidemijo strahu, alarmantno ogroženega zdravja celotne javnosti, psihičnega nasilja in propagandnega poneumljanja ljudi". "Vse skupaj se je najverjetneje šele dobro začelo, to dogajanje in stanje lahko trajata zelo dolgo. In posledice postanejo nepovratne. Ne morem si še privoščiti, da bi bil zelo neposreden in konkreten. Vsekakor pa nas dogajanje v državi, Evropi in svetu potiska, sili, prisiljuje v mračnjaštvo in zaton človečnosti, humanizma, umnosti in napredka. Seveda tudi svobode, tiste brez raznovrstnega sistemskega nasilja, ki mu posameznik in neorganizirane družbene skupino niso kos. Tega se ni mogoče ubraniti z govorjenjem in pisanjem o enem in istem," še pravi.
Sreševa pa dodaja, da je "odločanje v negotovosti zahtevno, a ta ugovor ne zdrži več za drugi val, na katerega očitno nismo dobro pripravljeni". Zaradi nespretnega komuniciranja odločevalcev smo primorani filtrirati in iskati prave informacije, dodaja. "Žal v tem primeru niti slepa kura včasih ne najde tistega pravega zrnja. Manjka nam strokovnih in zanesljivih informacij in tenkočutnih govornikov. Ter seveda konsistentnih in usklajenih ukrepov."
KOMENTARJI (574)
Opozorilo: 297. členu Kazenskega zakonika je posameznik kazensko odgovoren za javno spodbujanje sovraštva, nasilja ali nestrpnosti.