Sploh je zanimiva ta želja po očiščenju, ki sem in tja vzklije na vseh področjih, od tega, da želimo očistiti telo po požrtijah, do zamisli, da lahko očistiš človeško psiho in jo napolniš z všečnimi vsebinami do očiščenja kar celih držav, po načelu, najprej jih pripeljati od ekonomskega in socialnega dna, potem pa na tem pogorišču graditi novo, svetlo, uspešno družbo.
Načelno se to lahko celo lepo sliši, v praksi pa to ne deluje oziroma pot do tega očiščenja in posledice so lahko precej grozne in boleče za vse udeležene.
Čarobne palčke torej ni, v resnici je večina sprememb, dosežkov, za katere menimo, da so dobre za naše življenje, plod dolgotrajnih, včasih mučnih in dolgočasnih prizadevanj, pregovarjanj in kompromisov, in tako bo ostalo tudi, ko dobimo novo vlado.
Ena izmed teh konkretnih, dolgočasnih pa vendar pomembnih stvari je naš volilni sistem in vprašanje, je tak, kot je, še vedno reprezentativen in relevanten pri predstavljanju interesov družbe, v kateri živimo?
Hiter pregled volilnih sistemov v Evropi pokaže, da ima večina držav podoben volilni sistem kot Slovenija, več kot 30 držav v Evropi ima torej takšno ali drugačno obliko proporcionalnega volilnega sistema.
Nekoliko drugačen sistem imajo na primer v Veliki Britaniji in Franciji, povsod pa potekajo razprave, tako kot pri nas o tem, koliko so ti sistemi v resnici demokratični in koliko imajo v resnici volivci vpliva na izbiro kandidatov, ki jih želijo izvoliti.
Da sploh ne omenjamo Združenih držav Amerike, s prav posebnim volilnim sistemom, kjer včasih odločajo tudi tako, da vržejo kovanec. So pa vsi sistemi s svojimi prednostmi in pomanjkljivostmi, ali kot je nekoč nekdo dejal, v Nemčiji deluje vsak sistem, v Italiji pa nobeden.
V Sloveniji torej že dalj časa poteka razprava o tem, kako spremeniti volilni sistem. Takšna je tudi zahteva ustavnega sodišča, ki je odločilo, da je sistem nepravičen, saj volilni okraji ne ustrezajo več merilom, ki jih postavlja zakonodaja. V praksi gre predvsem zato, da so razlike v številu glasov, potrebnih za izvolitev poslanca, postale prevelike, saj se volilni okraji razlikujejo po velikosti skoraj v razmerju ena proti štiri.
Kako torej spremeniti volilni sistem, da bo v skladu z 80. členom ustave, ki pravi, da naj imajo volivci odločilni vpliv na dodelitev mandatov kandidatom za poslance.
Ena izmed rešitev bi bila, da se volilni okraji zarišejo na novo, z bolj pravično razdelitvijo števila volivcev. Ampak glavna razprava poteka okoli vprašanja preferenčnega glasu, možnosti torej, da bi volivci lahko na volilnih lističih obkrožili prav tistega kandidata, ki jim je všeč.
Večina priznanih pravnih strokovnjakov pri nas, specialistov za volilne sisteme, zagovarja možnost odprave volilnih okrajev in uvedbo absolutnega obveznega preferenčnega oziroma prednostnega glasu.
Prav tako je značilno, vsaj za dosedanjo razpravo, da večina strank zavrača to možnost, bolj jim je všeč relativni prednostni glas. Nekateri pravniki temu nasprotujejo, pravijo, da bi tako samo še zmanjšali realen vpliv volivcev na izbiro kandidatov. Poudarjajo, da absolutni preferenčni glas ne bi prav nič spremenil razmerij med strankami, bi pa seveda lahko spremenil in premešal razvrstitev kandidatov iste stranke. V tem pa je najbrž tudi srž tega, da stranke zavračajo absolutni prednostni glas.
Če to pokažemo na nazornem primeru evropskih volitev, kjer volivci lahko tako izbirajo svoje kandidate.
Na volitvah leta 2014 je stranka SD na prvo mesto postavila svojega takratnega predsednika Igorja Lukšiča. Dobil je 6882 glasov, druga na listi, Tanja Fajon, pa skoraj dvakrat več, 11.691 glasov. Lukšič je ostal doma, Fajonova pa je izborila še drugi mandat v Bruslju.
Kakšna je razlika med enim in drugim? Pri absolutnem prednostnem glasu volivec glasuje tako, da obkroži svojega kandidata in tako glasuje tudi za listo. Lista oziroma stranka dobi toliko glasov, kot je seštevek vseh prednostnih glasov. Pri relativnem pa še vedno glasuje za listo oziroma stranko, svojega kandidata pa lahko obkroži ali pa ne.
Kot kaže zdaj, po že kakšnem osmem krogu pogajanj bi lahko imel največ podpore prav ta predlog.
Vsekakor se bodo morale stranke kmalu odločiti, saj bi lahko, če bi volitve potekale po sedanjem sistemu, to vrglo senco na legitimnost in celo legalnost volitev.
KOMENTARJI (153)
Opozorilo: 297. členu Kazenskega zakonika je posameznik kazensko odgovoren za javno spodbujanje sovraštva, nasilja ali nestrpnosti.