Kraljice preobleke: križišče gledališča, mode, komedije in glasbe

Ko je na oder osme sezone šova Slovenija ima talent stopila visoka rdečelaska z globokim glasom, se je marsikomu porajalo vprašanje ali dve. Kdo je skrivnostna Jenna Dick in zakaj jo prijatelji hkrati kličejo Janez? To je bilo namreč prvič, da se je na odru omenjenega šova pojavila kraljica preobleke in Sloveniji odprla vrata v umetnost preoblačenja oziroma drag.

Umetnost preoblačenja se je v nasprotju s prepričanjem mnogih, ki jo povezujejo zgolj z LGBTQ+ skupnostjo, začela že veliko prej. Natančneje, zametki te barvite umetnosti segajo vse v antično Grčijo, kjer ženskam v gledališčih ni bilo dovoljeno nastopati in so morali posledično vse vloge odigrati moški. Draga se je kasneje poslužil tudi veliki Shakespeare, ki je v svojih predstavah ženske vloge namenoma pripisal moškim igralcem. 

'Drag je način razmišljanja in življenja'

Kraljica preobleke oziroma po angleško drag queen je termin, ki se je z umetnostjo preoblačenja povezal šele ob koncu 19. stoletja. Takrat je tesno vez z umetnostjo sklenila tudi LGBTQ+ skupnost in jo ponesla v popularno kulturo. Znani urbani slovar oziroma Urban dictionary je pod termin drag queen zapisal razlago, ki pravi: "Drag queen je moški, ki se z namenom zabavljanja drugih obleče v žensko". Precej suhoparni, a direktni razlagi je več globine dodala slovenska kraljica preobleke Ami Queen, ki je za portal 24ur.com dejala: "Drag je zame pobeg iz sivega vsakdana. Pogosto tudi način izražanja nestrinjanja – političnega ali družbenega. Je moj način razmišljanja in življenja. Je subkultura umetnikov, ki skozi ekstravagantne izglede predstavljajo svoj talent in emocijo."  

Amijina pot draga se je pričela zelo preprosto, kot pravi sama. V klubu Tiffany na Metelkovi v Ljubljani, kjer je nastopila v družbi žarometov in premajhnih čevljev z visoko petko, ki so po njenih besedah le dodali čarobnost večeru, ki ga ne bo pozabila. Tudi Jenna, ki je nastopila na letošnjih Talentih in si od Branka Čakarmiša prislužila zlati gumb, dragu pripisuje veliko. "Vsi atributi draga imajo v sebi neko moč. Veliko mi pomeni, ker skozi drag lahko še bolj zabavam druge, jim polepšam trenutke, saj tudi kot Janez rad skrbim za to, da se ljudje dobro počutijo, kot Jenna pa še toliko bolj. Največ mi pomeni, ko vidim, da s tem, ko sem sama samozavestna, dvigujem samozavest tudi drugim." Janez je svoj alter ego odkril med karanteno. Pred tem je sicer že dlje časa spremljal in podpiral svoje prijatelje, ki so delovali v omenjeni umetnosti, med pandemijo pa je pričel spremljati tuje resničnostne šove, s pomočjo katerih je spoznal, da mu je stvar pisana na kožo. Prav šovi, kot so RuPaul's Drag Race, so umetnost preoblačenja postavili iz nočnih klubov v dnevno sobo marsikaterega posameznika, ki do tedaj s temo ni bil seznanjen.

'Vsi smo rojeni goli, preostalo pa je drag'

RuPaul, ena najbolj znanih kraljic preobleke na svetu, je s svojo prepoznavnostjo pomagala lansirati kariere številnih kraljic preobleke, ki se danes lahko pohvalijo z nastopi v holivudskih filmih, lastnimi kozmetičnimi linijami, s studijskimi albumi, podcasti in z milijoni zvestih sledilcev na družbenih omrežjih. "Vsi smo rojeni goli, preostalo pa je drag," je le eden od njenih citatov, s katerimi je umetnost približala vsem, ne le pripadnikom LGBTQ+ skupnosti. Drag ni rezerviran zgolj za geje, se strinjajo sogovornice. "Z dragom se lahko ukvarja kdor koli. Si ženska, ki bi rada postala še bolj ženstvena? Si moški in te zanima, kako bi izgledal kot pošast? Si ženska, ki bi si rada nadela podobo moškega? Za drag res ni nobenih pravil – no, razen enega ... če se spraviš zraven, bodi najboljši/a, kar si lahko! Vložen trud in kreativnost se opazita takoj," poudari Vera Vulva iz drag družine Haus of Vulva, kjer poleg Vere delujejo še tri štajerske kraljice preobleke.

Drag je s popularizacijo postal del navadnega vsakdana, tudi če se tega vedno ne zavedamo. Ko ženska zjutraj v kopalnici z ličili poudarja svoje ličnice, pravzaprav uporablja metodo ličenja, ki so jo kraljice preobleke že pred desetletji odkrile, da bi svoje možate obrazne poteze naredile nežnejše in bolj ženstvene. Ko na radiu poslušamo Madonnino uspešnico Vogue in ob tem zaplešemo svetovno znane gibe, v resnici uporabljamo tradicionalno plesno tehniko imenovano voguing, ki izvira iz skupnosti temnopoltih queer posameznikov, med katerimi so bile tudi kraljice preobleke. Esenca umetnosti preoblačenja se skriva tudi v modnih trendih in ženskih pričeskah. "Drag je nekje na križišču gledališča, mode, komedije in glasbe," je pojasnila Vera in za svetli izjemi na slovenski sceni izpostavila glasbeno skupino Sestre in igralca Klemna Slakonjo, ki se je med drugim že vživel v vlogo Melanie Trump in Angele Merkel.

'Slovenci se zbujamo in to je lepo občutiti' 

Kljub temu da se v Sloveniji umetnost draga k mainstreamovski kulturi pomika počasneje kot drugod po svetu, sogovornice vidijo svetlo prihodnost. V Sloveniji smo kmalu za premiero ameriškega šova dobili tekmovanje Slovenia's Next Drag, ki je trajal pet sezon. Tam se je uspela predstaviti tudi Ami Queen, ki je za naš portal dejala, da se kljub nekaterim negativnim komentarjem čuti, da se Slovenija prebuja in začenja sprejemati to umetnost: "Veliko je ljudi, ki se obračajo name za nasvete ali mnenja. Veliko jih samo izrazi občudovanje in podporo." Z njo se strinja tudi Jenna, ki dodaja, da ji največ pomeni, ko ji LGBTQ+ mladina pove, da jim je vzor in da zaradi nje tudi sami sebe bolj sprejemajo. Odvečnost negativnih komentarjev, ki v veliki meri dokazujejo zgolj nerazgledanost in strah pred neznanim, poudarja tudi Vera, ki prihodnost vidi v mladih generacijah, ki s pomočjo družbenih omrežij že od malih nog spoznavajo različne aspekte sveta izven slovenskih meja.

'Če nimaš rad samega sebe, kako za vraga boš imel rad koga drugega?'

Ko je Branko Čakarmiš pritisnil na magični gumb, ki je Jenno popeljal v polfinalno oddajo Talentov, so bili odzivi mešani. Nekatere je zmotilo, da gumb ni bil namenjen boljšemu vokalnemu nastopu, druge pa preprosto dejstvo, da moški v obleki ni ustrezal kriteriju družbe, za katero se zdi, da občasno pozablja na dejstvo, da živimo v 21. stoletju. Morda pa je bil ravno Brankov zlati gumb budnica. "To je bilo res nekaj neverjetnega in prelomnega ne le za drag v Sloveniji, ampak za celotno slovensko pop kulturo in celo družbo na splošno. Ker sem bila sama nekoč mlada LGBTQ+ oseba in vem, da se te osebe v naši družbi pogosto počutijo nesprejete, odrinjene ter zapostavljene, se zavedam, koliko ena taka gesta medijske avtoritete, kot je Branko Čakarmiš in največje medijske hiše v Sloveniji, pomeni. Čisto na osebnem nivoju in na nivoju samosprejemanja ter sprejemanja s strani družbe."