Mačka, ki ni želela postati vohun, nato pa jo je zbil taksi

'Akustičnega mucka' so v šetdesetih letih razvili t.i.Čarovniki iz Langleyja (The Wizards of Langley) - zaposleni na Ciinem Direktoratu za znanost in tehnologijo. Namen programa je bil usposobiti mačke za vohunjenje proti Sovjetom. Na prvi posluh, ideja ni nesmiselna, saj so bili Američani verjetno seznanjeni z rusko oz. sovjetsko obsesijo z mačkami. Ruse so denimo precej prizadele sankcije, ki jih je ob invaziji na Ukrajino uvedla Mednarodna zveza za mačke (FIFe).

Kaj so torej pri Cii počeli z mačkami in kako so jih usposabljali za vohunjenje? V približno eno uro dolgem posegu je veterinar v mačji sluhovod vsadil mikrofon, majhen radijski oddajnik na dnu lobanje in tanko žico v njeno dlako. To bi mački omogočilo snemanje in oddajanje zvoka iz okolice. A to je bil še najlažji del celotnega postopka. Neposlušljive in svojeglave mačke je bilo treba zdresirati. Veliko težavo je predstavljala tudi mačja lakota, kar je vplivalo na njihovo osredotočenost na nalogo. 

Mačke so znane po svoji neposlušnosti, vendar je CIA verjela, da bi lahko z ustreznim treningom postale vohuni. Organizacija je želela izkoristiti tudi drugo živalsko lastnost: radovednost. Menili so, da bi mačka, ki bi lahko snemala zvok, lahko neopaženo prihajala in odhajala, z uporabo zvočnih znakov pa bi jo lahko nadzorovali, da bi šla tja, kjer bi posnela zanimive zvoke – na primer pogovore med sovjetskimi agenti, uradniki in celo voditelji v Kremlju.

Victor Marchetti, nekdanji uradnik CIE, je povedal, da je projekt Acoustic Kitty stal približno 20 milijonov dolarjev. "Porabljenega je bilo veliko denarja. Mačka so operirali, vanj vstavili baterije in ga ožičili. Rep je bil uporabljen kot antena. Naredili so pošast. Preizkušali so ga in ga preizkušali. Ugotovili so, da je odšel z opravljanja naloge, ko je postal lačen, zato so vanj namestili še eno žico, da bi to zavrli njegov občutek lakote. Šele potem so bili pripravljeni na naloge." 

Projekt Acoustic Kitty je bil razkrit šele leta 2001, ko je CIA deklasificirala nekatere tajne dokumente. To je pomenilo, da so Američani ta potraten program dolgo časa skrivali pred očmi javnosti. 

Že prvi poskus se je končal tragično. Američani so izvedeli, da se bosta v parku, nedaleč od sovjetske ambasade v Washingtonu, srečala dva sovjetska agenta. Mačko jim je v testni fazi programa sicer uspelo toliko izuriti, da se je napotila proti cilju, a tam je kmalu nastal problem. Agenti Cie so s slušalkami in priklopljenim snemalnikom čakali v nedaleč parkiranem kombiju, ko je mačka pristopila h klopi, kjer sta sedela agenta, se obregnila ob nogo enega od njiju, nato pa mirno odšla naprej. Nekaj trenutkov za tem jo je povozil taksi. 

"Tam sta bila, sedela sta v kombiju z vsemi temi aparaturami, mačka pa je bila mrtva," je pričal Marchetti.

Marchettijevo pričanje je čez nekaj let sicer delno izpodbijal Robert Wallace, nekdanji direktor Urada za tehnične storitve, ki je dejal, da je bil projekt opuščen zaradi težav pri dresuri mačke, ki se ni vedla zadovoljivo. Wallace je dejal, da so omenjeni mački iz telesa odstranili aparature in je na to živela srečno življenje. Vendar je tudi on potrdil, da so bili kasnejši preizkusi neuspešni in da je bil projekt označen za popolno operativno in finačno polomijo. 

Projekt je bil ukinjen leta 1967. V zaključnem memorandumu, ki ga hrani arhiv Uprave za nacionalno varnost na Univerzi George Washington, piše, da so raziskovalci Cie verjeli, da bi lahko mačke naučili premikati se na kratke razdalje, vendar da "okoljski in varnostni dejavniki pri uporabi te tehnike v resničnih razmerah silijo k sklepu, da za naše (obveščevalne) namene to ne bi bilo praktično." Vendar pa je bilo odkritje, da "je mačke resnično mogoče dresirati za premikanje na kratke razdalje", "samo po sebi izjemen znanstveni dosežek". 

Kljub neuspehom, se ameriška vojska ni odpovedala uporabi živali kot vohunov, saj je Pentagon leta 2006 naročil izvedbo projekta robotskih žuželk, ki bi jih uporabljali za vohunjenje. Ciino eksperimentiranje z živalmi je navdihnilo tudi različne teoretike zarot. Razvpita je denimo teorija o tem, da ptice niso resnične, temveč le ozvočeni aparati za nadzor državljanov. 

Kljub debaklu programa 'Akustični mucek' so t.i. Čarovniki iz Langleyja ustvarili veliko uspešnih projektov iz časa hladne vojne, vključno z vohunskim letalom U-2 in vohunskim satelitom CORONA.