Lupingi, sodčki in že 240 'izgubljenih' letal

Nova atrakcija obiskovalca posede v originalni sedež letala MiG-21, z VR-očali pa mu omogoči popoln 360-stopinjski pregled nad kabino in okolico med virtualnim letom s hitrostjo skoraj 2000 kilometrov na uro. Pilot lahko pogleda skozi okna na obeh straneh, s pogledom preveri gibanje krmil v kabini, se skloni bliže instrumentom, s pogledom čez ramo preveri položaj kril ali pa med preletom opazuje okolico.

Kot pravijo v Parku vojaške zgodovine, so prav takšna doživetja tisto, kar danes obiskovalci muzejev iščejo. Panoji s fotografijami in informacijami jim namreč že dolgo niso več dovolj.

"Včasih je bilo v muzejih vse tiho, ljudje so z rokami na hrbtu hodili po prstih in si ogledovali stvari, vzdušje je bilo zelo sterilno. Nato je pred 30 ali 40 leti prišel trend, da je izkušnja obiskovalca večja, če se da v muzeju kaj prijeti, potipati, zadnjih 20 let pa je močan trend doživetij," pove Janko Boštjančič, direktor Parka vojaške zgodovine v Pivki.

Svojim obiskovalcem tako že nekaj let ponujajo ogled podmornice P-913 Zeta, ki jo je muzeju leta 2011 podarila Črna gora in je najbolj priljubljen eksponat v parku. Pred kratkim pa so svojo ponudbo obogatili še s simulatorjem letenja z legendarnim lovskim vojaškim letalom MiG-21.

Sovjetski MiG-21 velja za enega najbolj razširjenih lovsko-prestrezniških vojaških letal v zgodovini, saj so izdelali več kot 15.000 primerkov v 15 različicah. "MiG-21 so razvijali kar tri desetletja, njegova posebnost pa je, da ima – za razliko od standardnih letal s krili v obliki puščice – delta krila v obliki trikotnika. Nedvomno gre za ikono letal hladne vojne. Na neki točki je mige v svoji floti imelo več kot 50 zračnih sil, tudi Jugoslavija. Ta je MiG-21 postavila praktično za hrbtenico svoje flote in jih je v celotni zgodovini imela več kot 260," pojasni Nika Česnik, sodelavka Parka vojaške zgodovine.

Omenjena letala so v nekdanji Jugoslaviji sinonim za podzemno vojaško letalsko bazo Željava pri Bihaću, katere maketo prav tako hranijo v Pivki. "Željava je bil eden največjih infrastrukturnih projektov nekdanje Jugoslavije. Letala so bila parkirana v notranjosti gore Plješivica, v katero so bili vkopani rovi. Potem so jih spravili na piste, ki so bile v radarski senci Plješivice, od koder so vzletela. Baza je bila nato leta 1992 uničena."

Avtor makete Kristjan Slokar oziroma njegovo podjetje Kristeh je zasnovalo tudi novi simulator letenja z MiG-21, ki je precej sodobnejši od tistega, ki so ga v Parku uporabljali doslej. Nastajal je dobrih 11 mesecev oz. približno 700 delovnih ur.

"Letenje s simulatorjem je precej realno, saj temelji na licenciranem okolju Digital Combat Simulator (DCS), ki se razvija že dobrih 20 let. Uporabnik sedi v originalnem sedežu in upravlja s pravimi kontrolami letala, je bilo pa seveda treba malo poenostaviti stvari in iskati neko rešitev, da bi ga lahko uporabljala čim večja demografija obiskovalcev. Čisto vse, kar je delovalo v pravem letalu, ne deluje, stvari, ki delujejo, pa so realne," opiše Peter Požar, sodelavec Parka.

Višina, ki jo letalo dosega v simulaciji, je okoli 18 kilometrov, maksimalna hitrost pa je 1976 km/h, kar je precej podobno hitrosti pravega letala, še doda. "Trenutna pokrajina, nad katero se leti, je Krasnodar, prihodnje leto pa načrtujemo, da bomo dodali mapo Balkana, torej se bo dalo leteti čez Slovenijo, Hrvaško, Srbijo in sosednje države."

Simulator je poskusno obratoval slab mesec dni, preden so ga v četrtek tudi uradno odprli. V tem času ga je preizkusilo skoraj 240 obiskovalcev. "Če se malce pošalimo, je to 240 izgubljenih letal. Naša ciljna skupina so družine – leteti želijo vsi, ne samo otroci, tudi njihovi starši, starejši, spomine pridejo obujat celo nekdanji piloti. Izkušnja je za vsakega uporabnika malo drugačna, otroci najraje delajo sodčke in lupinge, v splošnem pa so obiskovalci zelo zadovoljni," še pravi Požar.

Ob odprtju simulatorja sta Česnikova in Požar pripravila tudi razstavo "MiG-21: med konstrukcijo in mitom", ki obiskovalce neposredno ob simulatorju seznanja z razvojem, uporabo in zgodovinskim pomenom letala MiG-21.

"Nad glavami imamo originalni primerek letala MiG-21, na tleh je njegov motor, že desetletje si obiskovalci lahko ogledajo tudi maketo baze Željava. Zdaj, ko smo naši zbirki dodali še simulator letenja, je bilo smiselno, da to legendarno letalo predstavimo tudi skozi razstavo. Prizadevali smo si za to, da bi vsak obiskovalec iz nje potegnil to, kar si želi in kolikor si želi – za nekoga, ki ga letalstvo ne zanima preveč ali nima poglobljenega znanja o tem, so rubrike "ali ste vedeli", osnovni pojmi in zanimiva dejstva. Za dobre poznavalce pa so tu fotografije in s tehničnega vidika zelo prodorna shema letala. Obiskovalci si lahko v sklopu razstave ogledajo tudi lutko v kompresijski obleki ter fotografijo in osebne predmete Vojka Gantarja, enega najuspešnejših in najizkušenejših slovenskih pilotov v Jugoslaviji, ki je na migu letel več kot 20 let," našteva Česnikova.

Nov simulator letenja je zgodnje "rojstnodnevno darilo", saj Park vojaške zgodovine letos obeležuje dvajseto obletnico delovanja. Od leta 2006, ko je bil v opuščenem kompleksu nekdanje vojašnice ob robu občinskega središča odprt prvi paviljon s tankovsko-artilerijsko zbirko, do danes se je razvil v obsežen muzejski kompleks z bogato vojaškozgodovinsko zbirko. V zadnjih dveh desetletjih se je uveljavil kot priznana muzejska institucija, hkrati pa je kot sodobno turistično središče z vedno večjim številom obiskovalcev Pivko umestil na turistični zemljevid.

Način, kako vojaško dediščino na previden način predstaviti ljudem, da to ni razumljeno kot poveličevanje vojne, ampak kot kulturna dediščina in odraz nekega prostora, časa in ljudi, je poseben izziv, pravi direktor Boštjančič. "Pri vojaški tehniki je treba biti res pozoren, da ne pride do poveličevanja same vojne, po drugi strani pa prav razvoj vojaške tehnike že stoletja kreira tehnični razvoj in pri tem si ne smemo zatiskati oči. In tudi ne smemo biti svetohlinski, saj so tudi mobiteli in marsikaj, kar uporabljamo, posledica nekega vojaškega razvoja. In razstava o migu priča prav o tem."

Park vojaške zgodovine bo polnih dvajset let dopolnil šele septembra, a so se v luči okroglega jubileja priprave na praznovanje že začele. Ekipo je kot zgodnje rojstnodnevno darilo razveselila tudi donacija zbirke plinskih mask in druge zaščitne opreme, ki jo je muzeju podaril Tomaž Bolčič iz Kopra. Gre za obsežno zbirko, ki sestoji iz 540 plinskih mask in drugih kosov zaščitne opreme različnih armad ter držav iz obdobja po prvi svetovni vojni do današnjega časa. "V času, ko se v Evropi in po svetu stopnjujejo vojaške napetosti, je opozarjanje na strahote vojne eno od pomembnih poslanstev vojaškega muzeja. Prav kemično, biološko in nuklearno orožje predstavlja najbolj grozljiv aspekt vojne, zato je donacija zelo pomembna za bodoče muzejske razstave ter druge predstavitve," poudarjajo v Parku.

Nedavno so v Parku prejeli tudi donacijo generalpodpolkovnika Roberta Glavaša, nekdanjega načelnika Generalštaba Slovenske vojske. Doma iz Ilirske Bistrice je bil v času svojega službovanja v Slovenski vojski s Parkom vojaške zgodovine precej povezan. Ob upokojitvi in predaji dolžnosti prvega moža Slovenske vojske je zato svojo zapuščino, ki sestoji iz uniform, plaket, protokolarnih ter spominskih daril in fotografskega gradiva, predal Parku vojaške zgodovine, ta pa jo je spravil na varno v vitrino.

Ob letošnjem dnevu državnosti bo v počastitev 35-letnice samostojnosti Republike Slovenije pred objektom Komanda postavljen in slovesno odkrit spomenik "General Maister na konju", ki ga je v drugi polovici devetdesetih let prejšnjega stoletja izdelal akademski kipar Boštjan Putrich. Eden od dveh bronastih odlitkov tega kipa stoji pred stavbo Ministrstva za obrambo v Ljubljani, drugi pa je bil doslej deponiran.

Poleg vrste muzejskih novosti in dopolnitev se je park dvajsetletnici svojega obstoja poklonil tudi s fotografsko razstavo "Arzenal dediščine – 20 let". Dve desetletji muzejskega razvoja sta poleg obnove in gradnje objektov ter širitve zbirk ustvarili tudi nepozabne spomine, pri čemer so bili nekateri od njih ujeti v fotografski objektiv.

V Parku vojaške zgodovine se zavedajo, da na pozitivno izkušnjo obiskovalcev poleg zbirk in razstav pomembno vpliva tudi nabor spremljevalnih vsebin. Njihovo turistično ponudbo zato po novem bogati sladoledarnica Toniš, ki bo obiskovalce v času osrednje sezone razvajala s paleto izbranih okusov lokalno pridelanega pivškega sladoleda, pomembno dopolnitev pa predstavlja tudi nova vinska klet muzejske restavracije Kantina Pivka v prostorih Parka vojaške zgodovine. Obiskovalci bodo lahko v dovršenem ambientu vinske kleti izkusili pristen stik z vinsko kulturo pod strokovnim vodstvom someljeja Martina Kobala.

Umestitev začetka praznovanja v prve dni maja, ko svoj dan obeležujeta tudi Občina Pivka in Evropska unija, ni bila naključna, saj je bil Park vojaške zgodovine v osnovi projekt lokalne skupnosti, katerega zagon je omogočila podpora Občine Pivka, svoj polni potencial pa je lahko zaživel zahvaljujoč kohezijskim sredstvom Evropske unije.