Mura bo dobila 4,6-milijonski 'zdravilni tretma', a grožnje še vedno ostajajo

Naša Mura skupaj s spodnjo Dravo in srednjo Donavo tvori enega največjih ohranjenih rečnih ekosistemov v Evropi, ki mu pravimo Evropska Amazonka. Tisto, kar Muro in širše območje sosednjih rek povezuje z Amazonko, sta seveda pestrost in ohranjenost njene narave, pripoveduje univ. dipl. biol. Aleksander Koren, vodja projekta Natura Mura. 

4,6 milijona evrov vreden projekt

Dolgo pričakovan Projekt Natura Mura, katerega osrednji cilj je obnova vodnih, gozdnih in travniških življenjskih območij Natura 2000 ob reki Muri, je vreden 4,6 milijona evrov. Od tega 80 odstotkov sofinancira Evropski sklad za regionalni razvoj, 20 odstotkov pa pokrije Republika Slovenija. Projekt je izrazito investicijsko naravnan. Kot je poudaril Koren, je za razmere varstva narave glede na finančno vrednost in obseg aktivnosti projekt sorazmerno velik. Z njegovo izvedbo je veliko narejenega na revitalizaciji reke Mure, bodo pa temu projektu v naslednjih letih in desetletjih po njegovi oceni morali slediti še nadaljnji podobni projekti, pojasnjuje Koren. 

S projektom so zadovoljni tudi v Zvezi društev Moja Mura, kjer se že dolga leta borijo za ohranitev edinstvene reke. Natura Mura je dolgo pričakovan projekt revitalizacije reke Mure, ki naj bi ji vsaj delno povrnil čistilne sposobnosti in njeno naravno stanje. Rešil bo več težav - od bogatitve habitatov, izboljšanja stanja podtalnice do kvalitete vode. 

Prav tako bodo poplavne površine dale Muri razlivni prostor, ki ga potrebuje ob visokih vodah, so optimistični: "Seveda bo uspešnost učinkov odvisna od kvalitete in obsega izvedbe ukrepov. Dokončno rešitev Mure vidimo samo v primeru odvzema koncesije za energetsko izrabo, kot tudi v trajni zaščiti Mure z ustanovitvijo krajinskega parka Mura," pravijo.

V zadnjih 100 letih se je intenzivnost poseganja na to območje povečala

Kako smo kot narava sploh dopustili, da se ekološko stanje takšnega naravnega bisera poslabšuje? Zavedanje, da se na reki dogajajo nekateri nezaželeni procesi ter da se posledično ekološko stanje reke slabša, ni novo: "Po eni strani že desetletja poteka diskusija, ali bi nemara reko zajezili in jo izkoriščali v energetske namene, po drugi pa, da bi reko renaturirali," pove Koren.

Kot pravijo v Zvezi društev Moja Mura, se je stanje reke Mure od 70. let bistveno izboljšalo, na posameznih delih reke pa imamo problem poglabljanja struge, čemur botruje prekinjen naravni transport sedimentov, ki je posledica 32 HE na avstrijskem delu Mure. 

Kot na vprašanje, kako smo z reko gospodarili v preteklosti, pojasnjuje Koren, lahko glede na stanje ohranjenosti narave ob reki trdimo, da so predniki z reko ravnali spoštljivo, a kljub temu so si življenjske razmere poskušali izboljšati z različnimi posegi v reko in njeno poplavno območje. 

 Bistveno se je intenzivnost poseganja na to območje povečala v zadnji sto letih, pojasni. V tem obdobju so se zgodili nekateri precej bolj grobi posegi v reko in njeno poplavno območje. V tem obdobju je bila namreč reka Mura na približno dveh tretjinah toka skozi Slovenjo izravnana in njena struga utrjena. Poplavno območje je bilo precej zožano z izgradnjo protipoplavnih nasipov. Velike spremembe so se zgodile tudi v intenzivnosti gospodarjenja z gozdovi, kmetijski rabi in drugih dejavnostih. 

Posebno bogastvo 

S tem projektom se torej začenja izvedba največjega revitalizacijskega projekta na in ob reki Muri do sedaj. Habitati, ki jih projekt naslavlja, so pomembni v prvi vrsti zaradi njihove redkosti, izpostavlja Koren. 

V Sloveniji in širše v Evropi so namreč prosto tekoče reke, kot je Mura, že same po sebi redkost. Večina rek je v Evropi danes pregrajenih, zajezenih, izsušenih ali kako drugače bistveno spremenjenih. Še manj je rek, kjer bi bilo možno na glavni tok znova priklopiti nekdanje rečne rokave. Posebno bogastvo reke Mure so njene mrtvice. Večina jih je ohranjenih ob njenem spodnjem toku, kjer se nahaja velika večina teh habitatov v naši državi. 

Za zagotavljanje pitne vode Pomurcem je ključen habitat obsežen poplavni gozd vzdolž reke Mure. V tem poplavnem gozdu se namreč nahajajo ključna črpališča pitne vode za celotno regijo. Brez tega poplavnega gozda, ki varuje in čisti podtalnico, bi bila pitna voda bistveno bolj izpostavljena negativnim vplivom intenzivne rabe tal na obmurski ravnici.

Območje je eno najpomembnejših v državi z vidika ohranjanja redkih in ogroženih rastlinskih in živalskih vrst. Mnoge med njimi imajo ob reki svoje najpomembnejše populacije ali pa jih najdemo celo le ob reki Muri, ker drugod po državi pač nimamo več takšnih življenjskih prostorov. In še bi lahko naštevali. "Pri pomenu njihove ohranitve lahko razmišljamo povsem antropocentrično. Njihov pomen lahko na primer ocenjujemo skozi stabilnost ekosistema, h kateri vsaka vrsta doda svoj del. Stabilnost ekosistemov, katerih del je seveda tudi človek, pa je ključna za naš dolgoročni obstoj. Pomen ohranitve nekaterih bolj karizmatičnih vrst, kot sta tudi bober ali vidra, lahko ocenjujemo celo skozi njihov pomen za razvoj turizma ali kakšen drug gospodarski pomen. Nedvomno pa je pri ohranjanju redkih živih bitij treba razmišljati tudi v smislu njihove pravice do obstanka, ne glede na pomen, ki ga imajo za človeka," ponazori Koren. 

Narava se bo po grobih gradbenih delih že v nekaj letih obnovila

Pri načrtovanju konkretnih aktivnosti na terenu so se zgledovali po že izvedenih podobnih posegih v prostor, tako na Muri kot drugod po državi in Evropi. Na ta način lahko dokaj dobro predvidevajo, kaj jih na poti do izvedbe še čaka, predvsem kakšen odziv narave na posege lahko pričakujejo: "Projektne aktivnosti so precej obsežne ter že zaradi tega pomenijo velik poseg v prostor. V nekaterih primerih obnove vodnih habitatov, kot sta na primer obnova mrtvic ali renaturacija struge Mure, bodo dela predvidoma zaradi zahtevnih razmer tudi tehnično zahtevna. Seveda izvedba takšnih posegov v naravo lahko v prvi fazi predstavljajo tudi veliko motnjo. A izkušnje takšnih posegov ob Muri v preteklosti kažejo, da se rečni ekosistemi s svojo intenzivno dinamiko hitro odzovejo. Že nekaj let po grobih gradbenih delih lahko pričakujemo, da negativnih posledic izvajanja posegov v naravi ne bo več možno niti zaznati," zagotavlja Koren. 

Grožnje Muri

Kot pojasnjuje Koren, so največja nevarnost bogati naravi ob Muri gotovo posledice že omenjene regulacije struge: "Izravnava in utrditev struge sta v kombinaciji z zmanjšanim dotokom proda iz gorvodnih odsekov reke povzročili proces poglabljanja dna reke ter s tem upadanja nivoja reke in podtalnice ob njej. Ukročena reka tudi ne more več tvoriti značilnih življenjskih prostorov, kot so okljuki, prodišča, rokavi in mrtvice. Te strukture posledično iz reke postopno izginjajo. Projekt največ pozornosti namenja ravno naslovitvi te grožnje."

Poleg spremenjene hidrologije grožnje bogati naravi izhajajo tudi iz sprememb v rabi poplavnega prostora. Obsežni poplavni gozdovi ob Muri so bili v zadnjih desetletjih precej spremenjeni: "Delno smo jih spremenili načrtno, zaradi želje po učinkovitejši gospodarski rabi gozdov, zelo pa so se spremenili zaradi posledic vnosa različnih tujerodnih organizmov. Bodisi v obliki različnih bolezni gozdnega drevja ali zaradi izrinjanja avtohtonih rastlinskih vrst s strani tujerodnih". Obnova poplavnih gozdov je pomemben sklop aktivnosti projekta Natura Mura, je dodal Koren. 

Zniževanje dna reke Mure in s tem okoliške podtalnice

Ključne grožnje naravi ob reki Muri so sicer hkrati tudi pomembne grožnje zagotavljanju drugih ekosistemskih storitev, ki jih reka zagotavlja ljudem. Če na primer izpostavimo le problematiko zniževanja dna reke Mure in s tem okoliške podtalnice, pojasnjuje: "To seveda ni le težava za naravo, pač pa hkrati velik izziv za vodarstvo, gozdarstvo, kmetijstvo, zagotavljanje pitne vode in druge sektorje. Z izvedbo ukrepov za izboljšanje stanja naravnih habitatov bomo torej hkrati prispevali tudi k nadaljnjemu zagotavljanju drugih ekosistemskih storitev, ki nam jih reka nudi, oziroma prispevali k nadaljnji trajnostni rabi naravnih virov kot so les, rodovitna tla in pitna voda."

Velike spremembe so se ob reki zgodile tudi v kmetijski rabi kulturne krajine v zaledju reke. Tukaj izstopa izginjanje nekdaj obsežnih mokrotnih travnikov, ki jih je danes le še za vzorec. V projektu bodo obnovili 7 ha takšnih travnikov, ki so trenutno zaraščajoče površine.

Reka Mura je v zadnjih desetletjih postala zelo pomembno rekreacijsko in turistično območje, na katerem se obeta nadaljnja rast obiska. V primeru neustreznega usmerjanja razvoja bi lahko tudi te dejavnosti predstavljale pomembno grožnjo naravi območja. Zato je pomemben del projektnih aktivnosti namenjen tudi vzpostavitvi ustrezne interpretacijske infrastrukture za obiskovalce območja, dodaja Koren. 

Odprtih vprašanj na reki Muri je sicer še vedno veliko, svarijo v Zvezi društev Moja Mura. Veliko tveganje, kot izpostavljajo, predstavlja kompostarna Ceršak, ki leži na otoku reke Mure in na kateri je deponiranih približno 150.000 ton komposta, neprimernega za trg. Kompostarna leži na poplavnem območju desetletnih poplavnih voda in v primeru poplave sledi katastrofa, so prepričani. Za takšno umeščenost objektov, ki so onesnaževalci, so zagotovo krivi soglasodajalci, državne institucije, opozarjajo in dodajajo: "Občutimo tudi posledice avstrijskih hidroelektrarn na reki Muri, saj te povzročajo poslabšanje kakovosti vode in onesnaženost organizmov. Pri nas se ne izvajajo ustrezni monitoringi snovi v vodi, denimo vsebnost antibiotikov, ki po poročilih avstrijske strani prehajajo v vodo z avstrijskih farm. Resno nas tudi skrbi redno spuščanje mulja iz avstrijskih hidroelektrarn v Muro in nihanje vodostaja - mulj uničuje tudi intersticielno favno, ki je naravni filter za čiščenje vode, kar ni zanemarljivo ob dejstvu, da se večina pomurskih občin napaja iz podzemnih voda ob Muri."

Največjo grožnja še vedno predstavlja načrtovana gradnja hidroelektrarn

Največjo grožnjo Muri pa, kot opozarjajo, še vedno predstavlja načrtovana gradnja veriga osmih hidroelektrarn, saj ima skupina Dravske elektrarne Maribor (DEM) še vedno koncesijo za energetsko izrabo reke Mure: "Energetska izraba Mure ne bi ogrozila le edinstvenega rečnega ekosistema, pač pa pomeni tudi grožnjo trajnostnemu razvoju, za katerega si prizadevajo regija in ljudje ob Muri. Obstaja resnična grožnja onesnaženja zaradi prej omenjene kompostarne Ceršak, zaradi katere bi lahko bila ogrožena vodna črpališča vzdolž Mure, v primeru, ko bi Mura prestopila bregove in raztresla prej omenjenih 150.000 ton neskladnega komposta po območjih črpališč."

Prav posebno obliko onesnaženja predstavlja mulj, ki ga avstrijske elektrarne v dogovoru s slovensko državo spuščajo dolvodno, ta isti problem poznamo iz Drave in Ptujskega jezera, pravijo: "Kot so pokazale študije, je biološka masa rib posredno negativno povezana s količinami finega sedimenta ali mulja, ki ga elektrarne izpustijo izza svojih pregrad. Ti sedimenti se odlagajo na brežinah reke Mure, še posebej tam, kjer so brežine v naravnem stanju in jo praktično zabetonirajo. Še posebej se bomo morali lotiti vprašanja kvalitete vode in vsebnosti nevarnih snovi v živih organizmih, saj gre za neposredne vplive na človeka."

Kot poudarjajo, je res, "da je prejšnja vlada zaustavila pripravo državnega prostorskega načrta (DPN) za hidroelektrarno Hrastje Mota, torej prvo veliko HE na slovenskem delu Mure, vendar pa vlada ni odpravila omenjene koncesije DEM, kar pomeni, da ni nikakršnega zagotovila, da prihajajoče vlade ne bodo odprle novih postopkov za izgradnjo HE na Muri, pri katerih bi zeleno luč za postavitev HE dobile z uporabo tako imenovanega postopka prevlade enega javnega interesa (energija iz obnovljivih virov) nad drugim (ohranjanje narave)."

Koren glede možnosti gradnje hidroelektrarn pove, da postopke umeščanja posegov v prostor vodi pristojno ministrstvo: "Z vidika delovanja Zavoda RS za varstvo narave, ki v postopkih sodeluje kot mnenjedajalec, lahko povemo, da je bilo v zadnjih letih glede energetske izrabe reke Mure aktualno predvsem umeščanje hidroelektrarne Hrastje Mota v prostor. Študije, ki so bile v sklopu postopka pripravljene, so pričakovano pokazale ravno konfliktnost morebitne izgradnje s ciljema ohranjanje narave in dobrega stanja voda. Z vidika ohranjanja rečnega ekosistema, za katerega je bistveni dejavnik ravno tok reke, je zajezitev reke gotovo med najbolj problematičnimi posegi, ki jih na takem območju lahko izvedemo. Praviloma takšni posegi pomenijo bistveno osiromašenje pestrosti življenjskih prostorov ter s tem tudi pestrosti vrst, kar pa je ravno nasprotno od cilja, ki ga je Slovenija z razglasitvijo varovanih območij sprejela in tudi s cilji revitalizacije Mure."

Dokler bodo DEM imeli koncesijo za gradnjo verige osmih HE na Muri, ne bomo mogli mirno spati in jih bomo budno spremljali, poudarjajo v Zvezi društev Moja Mura. Dodajajo, da so "zaskrbljeni tudi zaradi male HE Ceršak, kjer DEM želi iz male HE narediti veliko. Težavo predstavlja tudi kompostarna Ceršak, ki je umeščena v strugo reke Mure in se ljudje že 20 let borijo proti onesnaževanju in smradu, ki ga povzroča kompostarna. To zagotovo ustreza snovalcem nadomestne elektrarne Ceršak, ki bi z objavljeno lokacijo izpodrinila kompostarno. Gradnja novih pregrad na Muri zmeraj pomeni degradacijo okolja in dodatno obremenitev voda, zlasti odvzem čistilne samosposobnosti vode, ki je ne more nadomestiti nobena tehnologija. Zato ostro nasprotujemo vsem uničujočim posegom v reki Muri. Vztrajali bomo na sanaciji negativnih vplivov, ki so bili povzročeni v prejšnjem stoletju na reki Muri, saj gre za okolje, v katerem živimo in v katerem odraščajo naši otroci."  

Da so njihove skrbi utemeljene, dokazuje osnutek strateškega dokumenta, ki ga je pripravilo Ministrstvo za okolje, to je Osnutek dolgoročne podnebne strategije do leta 2050, ki je bilo ravno zdaj v javni obravnavi (do 30. 9. 2020), so prepričani. "Ta dokument napoveduje – eksplicitno - , da bo Slovenija umeščala HE tudi na varovana območja – seveda pod določenimi pogoji. A to je katastrofalen obet – tudi za Muro in ljudi ob Muri! Upamo, da taka napoved ne bo ostala v državnem strateškem dokumentu, saj pomeni napoved uničenja narave, rek – dobrin, ki jih moramo ohraniti in varovati."

Na vprašanje, ali smo Slovenci z Muro ravnali dovolj zavedno, odgovarjajo, da ne: "Mura preko svojih podtalnih voda oskrbuje s pitno vodo vsaj 73.000 ljudi (pomurski B+C krak vodovoda). Zavedanje, da v vodotoke, ki napajajo naša črpališča pitne vode, odvajamo prekotoke borno delujočih čistilnih naprav, prekomerno gnojenih njiv, meteorne vode cestnih odvodnjavanj, izcedke kompostarn na otoku Mure, strupeni mulj iz HE, antibiotike iz avstrijskih svinjskih farm, nam pove, da se ne zavedamo, da to isto vodo črpamo in pijemo, ter nenazadnje tudi zauživamo organizme iz nje, ki so prekomerno onesnaženi. Ljudje, sploh tisti ob rekah, se pomena naravno ohranjene reke vse bolj zavedajo. Tisti, ki pa poskušajo o njihovi usodi odločati, pa to počno iz pisarn daleč stran."