Sprehod po preteklosti: od izkaznice Udbinega agenta do legendarnega yuga

Dubrovnik v zadnjih letih uspešno trži dejstvo, da je bilo mesto kulisa za zdaj že kultno serijo Igra prestolov. Že tako oblegano mesto na jugu Dalmacije so tako v zadnjih letih dobesedno preplavile trume turistov, med njimi številni ljubitelji serije. Da niso le morje, sonce, kulise za 'selfije' in obzidje starega mestnega jedra tisto, kar lahko Dubrovnik ponudi obiskovalcem, so prepričani trije ustvarjalci in entuziasti. Brata Krešimir in Nino Glavinić ter njuna prijateljica Kristina Miroševič so se zato odločili, da postavijo malce drugačno zgodbo. Aprila lani so namreč odprli Muzej rdeče zgodovine (Red History Museum), umetniški, zgodovinski in raziskovalni projekt, ki na edinstven način prikazuje zgodovino socializma na Hrvaškem in v nekdanji Jugoslaviji.

Trije soustanovitelji muzeja so bili rojeni med letoma 1987 in 1992, zato se življenja in dogodkov v tistem obdobju sami ne spominjajo. "Nimamo nobenih spominov, nostalgije ali zamer do tega obdobja. Nam se je zdelo to zelo zanimivo, ker se v resnici v šoli o tem obdobju nismo učili ali pa smo se učili v zelo okrnjenem obsegu. Praktično pa so naši starši, naši dedki in babice, proizvod tega časa. Tako, da nam je raziskovanje tega obdobja bilo nekako kot spoznavanje naših družin," pravi Krešimir, ki je bil tudi pobudnik ideje. Porodila se mu je namreč,  ko je med raziskovanjem za projekt o filmski zgodovini Dubrovnika moral prebrati vse časopise Dubrovačkega vijesnika od leta 1895. "In to obdobje med 1945 do 1990 mi je bilo zelo zanimivo in tu se je rodila ideja, da bi to malo bolj raziskal. Oblikovali smo ekipo mladih ljudi iz Dubrovnika in tako se je začelo," je pojasnil. 

Sprehodite se po muzeju:

Predmete zbirali 'od Triglava do Vardarja'

Ideja je zorela približno dve leti, v tem času pa so intenzivno zbirali predmete iz nekdanje Jugoslavije, iz časa socializma. Krešimir pravi, da se s Kristino eno leto praktično nista ukvarjala z ničemer drugim. Potovala sta po vsej Hrvaški in tudi drugih državah nekdanje skupne republike in iskala "zaklad". "Predmete smo iskali na bolšjih sejmih, na dražbah, bili smo povsod, od Pančeva, Sarajeva, Črne gore do Ljubljane," je dejal. Enega najvrednejših eksponatov so našli prav v bližini Ljubljane:"To je žoga s podpisom Dražena Petrovića, ki smo jo kupili pri nekem zbiratelju." 

Vzporedno z iskanjem in zbiranjem predmetov je njihov sodelavec in zgodovinar Ivan Lujo raziskoval o življenju v tistem času in pripravljal besedila ter zgodbe vseh teh predmetov, predvsem pa skušal ujeti najpomembnejše vidike življenja v tistem času. Ko so projekt končno osmislili, zbrali predmete in zgodovinska dejstva, so se lotili še iskanja najprimernejše lokacije v Dubrovniku. 

"Ko smo premišljevali, kje bi bil muzej, je bila tovarna podjetja TUP ena naših prvih izbir, da potrkamo na njihova vrata in vprašamo, ali obstaja kakšna možnost, da nam odstopijo prostore v najem." Tovarna se jim je zdela idealna lokacija, ker se odlično ujema s samo zgodbo muzeja, saj je bila zgrajena leta 1953. "Se pravi v času polnega zamaha industrializacije Jugoslavije in to je tovarna, ki je še vedno v lastništvu delavcev. Tako, da je praktično nekakšna relikvija tistega časa, ki je obstala do danes. Zanimivo pa je tudi, da je to danes edina tovarna, industrija, ki še deluje v Dubrovniku, ki ni povezana z industrijo turizma," je pojasnil Glavinić. 

Od izkaznice Udbinega agenta do legendarnega yuga

V muzeju je na ogled 567 eksponatov, a se število predmetov ves čas povečuje, saj jim jih zdaj tudi ljudje sami nosijo. Del muzeja je urejen kot tipično socialistično stanovanje. Muzej je interaktiven, obiskovalci lahko pokukajo v vsak kotiček "stanovanja", se dotikajo predmetov, po želji oblečejo oblačila iz tistega časa, prelistajo časopis iz leta 1980, s pomočjo muzejske aplikacije pa odkrivajo dodatne skrite vsebine. Na ogled sta tudi legendarni avtomobil yugo ter izdelek slovenskega oblikovalca Saše Maechtiga – kiosk K67. "Mi smo navdušeni nad njim. Težko ga je bilo najti, našli smo ga v eni akciji na severu Hrvaške, na zapuščeni avtobusni postaji, kjer je bil v rabi za prodajalno kart, ampak nam ga je uspelo dkupiti."

Kot pravi Krešimir, je tujcem najbolj zanimiv avtomobil jugoslovanske izdelave, ljudem iz nekdanje Jugoslavije pa tiste stvari, ki jih spominjajo na njihovo preteklost. "Vsi smo več ali manj te stvari nekoč imeli doma. Vsak najde neko stvar, ki mu prebudi spomine. Na splošno jim je najbolj všeč postavitev stanovanja in pravijo, da je tako bilo tudi pri njih doma."

Obiskovalci si lahko ogledajo tudi izkaznico Udbinega agenta s konca 40. let prejšnjega stoletja in se seznanijo tudi s temno platjo zgodovine. "Skušali smo raziskati tudi nekatere stvari, ki so še dandanes kamen spotike v odnosu do zgodovine. Se pravi: od povojnega odnosa in pobojev sovražnikov, sovražne vojske in posameznikov, do odnosa do religije, ki je bil dvojen. Zanimivo je prebirati, kako je prva Biblija, tiskana v hrvaškem jeziku, na Hrvaškem, bila tiskana v času komunistov, leta 1968. Religija sama kot takšna uradno nikoli ni bila prepovedana. Ampak je bila onemogočena, potlačena," pripoveduje Krešimir.

Vseh držav in celotne zgodovine na tako majhnem prostoru ni moč zajeti, zato so se osredotočili na tiste vidike, ki so se zdeli zanimivi njim. "Ne morete doktorirati iz zgodovine Jugoslavije z enim samim obiskom muzeja. To niti ni cilj. Cilj je bil, da obiskovalcem vzbudimo zanimanje za to temo in da lahko potem posamezniki sami naprej raziskujejo različne vidike, ki so se jim zdeli najbolj zanimivi. Če smo vas pripravili do tega, potem smo svoje delo dobro opravili," pravi Glavinić. 

Odprtje muzeja pospremile tudi grožnje in ustaški vzkliki

Ob samem odprtju muzeja lansko pomlad so naleteli tudi na nekaj kritik in nasprotovanj. "Dogajalo se je marsikaj, sicer nič prehudega, vendar so nam denimo pred vrati vzklikali geslo 'Za dom spremni'. Nekateri so prvih pet, šest dni klicali policijo. Imeli smo tudi 'blage' grožnje s smrtjo na začetku. Ampak teh negativnih odzivov je bilo pravzaprav zelo zanemarljivo število v primerjavi z vsemi pozitivnimi komentarji od domačinov, ki smo jih prejeli. V bistvu smo pozitivno presenečeni, kako pozitivno so se ljudje na muzej odzvali."

V sami grafični podobi muzeja je izpostavljena rdeča zvezda, ki tudi na Hrvaškem poraja mešane odzive in moti del ljudi v Dubrovniku. "Po eni strani razumemo ljudi, ki so izgubili koga v vojni in ne želijo priti, ne želijo to videti. Ampak prav zato smo to želeli narediti čim bolj objektivno in prikazati vse – tako dobre kot slabe plati. Ne poveličujemo nekega dela zgodovine, niti je ne skušamo očrniti, pač pa želimo zgolj novim generacijam ponuditi priložnost, da spoznajo en sistem, ki je bil drugačen, obdobje, ki je bilo zelo zanimivo in v katerem so se dogajale praktično tektonske spremembe v družbi. Te spremembe smo danes delno podedovali skozi vzgojo naših staršev, zato menim, da je zelo pomembno, da o tem govorimo, da lahko sami sebe bolje spoznamo," je prepričan 33-letni Krešimir.

Obiskovalci so večinoma zadovoljni z muzejem. "Seveda, obstaja par tistih, ki so skrajno levi ali skrajno desni, in zanimivo je, da so tako eni kot drugi nezadovoljni. Nekaterim ni všeč, da smo izpostavili neke negativne stvari, nekateri menijo, da preveč izpostavljamo pozitivne stvari. V glavnem pa je 99 odstotkov ljudi zadovoljnih. Nam je najbolj všeč to, da pridejo mladi in rečejo, da so neko stvar videli pri svoji babici, in potem naslednjič pripeljejo še svojo babico in si še enkrat skupaj ogledajo muzej," pravi Glavinić. 

Prvo leto je preseglo pričakovanja, nato je prišla korona ... 

Muzej je mlada ekipa na noge postavila povsem sama, z lastnimi prihranki in predvsem z veliko navdušenja. Kazalo je, da se jim bo ves trud že v nekaj letih poplačal. Prvo leto so bili namreč z obiskom zelo zadovoljni. Obeti za letos so bili še boljši. Samo za mesec maj so imeli več rezervacij kot v celotnem lanskem letu, a so jih morali seveda zaradi pandemije odpovedati. "Po vseh napovedih v začetku leta bi to morala biti zelo dobra sezona, nato pa je vse padlo v vodo. A padlo je vsem. Vse se je ustavilo. Smo nekje na od pet do 10 odstotkov. Za primerjavo, lani julija smo imeli na dan od 80 do 100 obiskovalcev, zdaj pa jih imamo od pet do 10 na dan. Padec obiska je res velik, upamo, da nam bo uspelo preživeti," pravi Glavinić. 

Tako velik upad obiskovalcev beležijo predvsem zato, ker je bilo v prvem letu delovanja muzeja največ obiskovalcev iz ZDA, Velike Britanije in Francije. Prav teh pa je letos najmanj, ker so številne letalske povezave prekinjene. Turisti se sicer v zadnjih tednih počasi vračajo v Dubrovnik, potem ko so letalske družbe znova vzpostavile lete iz Nemčije, Francije, Belgije, Združenega kraljestva ... Tako kot drugod v obmorskih krajih pa so tudi v Dubrovniku izjemno previdni in upoštevajo vsa priporočila za preprečevanje novega koronavirusa. Brez zaščitne maske vas v muzej ne spustijo, čeprav je obiskovalcev tako malo, da je verjetnost, da si ga ogledate sami, zelo velika. Obvezno je tudi razkuževanje rok, obiskovalcem pa so na voljo tudi rokavice za enkratno uporabo.