Razdrobljeno dopustovanje in služba v žepu

Razlogov za več krajših dopustov je več, pravi predstojnica Oddelka za psihologijo na Filozofski fakulteti v Ljubljani prof. dr. Eva Boštjančič, eden od njih pa je zagotovo spremenjen način življenja. "Ljudje imamo občutek, da si težje privoščimo tri tedne odsotnosti v enem kosu, zato dopust razdelimo na več delov. Veliko vlogo imajo tudi cene potovanj, večja dostopnost kratkih letov in dejstvo, da lahko danes v nekaj dneh obiščemo praktično katerikoli del Evrope," pojasnjuje.

"Raziskave kažejo, da se pozitivni učinki dopusta pogosto začnejo zmanjševati že nekaj tednov po vrnitvi na delo. To pomeni, da lahko več krajših dopustov pomeni več priložnosti za "reset" skozi leto," pravi Boštjančičeva. Po drugi strani pa to po njenih besedah ne pomeni, da je dolg dopust nepotreben – tudi takšni dopusti imajo pomembno prednost, saj omogočajo, da človek res upočasni tempo, saj veliko ljudi potrebuje nekaj dni samo zato, da sploh preklopijo iz delovnega ritma.

Raziskava Inštituta Mediana, objavljena 8. maja letos, kaže, da bodo letos Slovenci sicer to leto dopustoval nekoliko dlje kot lani. 

Lani si je 12 odstotkov vprašanih privoščilo le do štiri dni dopusta, letos pa bo teh z najkrajšimi dopusti le 6 odstotkov. Po drugi strani se povečuje delež daljših dopustov – več kot 10 nočitev si je lani privoščila četrtina vprašanih, letos pa to namerava že 29 odstotkov.

Trend "drobljenja dopustov" potrjujejo tudi na turistični agenciji Palma. "In postaja vse bolj izrazit. Gostje si želijo dopust bolje razporediti skozi vse leto, zato se poleg glavnega poletnega dopusta vse pogosteje odločajo še za krajše oddihe ob prvomajskih, jesenskih ali novoletnih praznikih ter za podaljšane vikende. To jim omogoča, da v enem letu obiščejo več različnih destinacij in doživijo različne vrste potovanj: od krajših mestnih oddihov in evropskih potovanj do klasičnih poletnih počitnic ob morju," pravi Nena Kraševec. Število potovanj na posameznega gosta se torej povečuje, medtem ko dolžina posameznega oddiha ostaja nekoliko krajša.

Med najbolj iskanimi so podaljšani vikendi, krajša evropska potovanja in city breaki, veliko zanimanja pa je tudi za nekajdnevne oddihe ob praznikih, kot so prvomajske, jesenske in novoletne počitnice, opažajo na agenciji. Priljubljena ostajajo tudi krajša avtobusna potovanja ter wellness oddihi v Sloveniji in na Hrvaškem. Gostje iščejo predvsem destinacije, ki so hitro dostopne in v nekaj dneh ponudijo čim več doživetij, zato so med najbolj priljubljenimi evropske prestolnice, Italija, Avstrija, Malta, Islandija, Grčija ter druge bližnje evropske destinacije.

Kako pa na dopustniške navade vplivajo sodoben način dela, hibridno delo in stalna dosegljivost prek telefonov in elektronske pošte? "To je danes verjetno največji izziv. Včasih si zaprl vrata pisarne in odšel na dopust. Danes pa službo nosimo v žepu. Telefon, elektronska pošta in sporočila pomenijo, da smo lahko v nekaj sekundah spet pri delu," opaža Boštjančičeva. V organizacijski psihologiji temu pravijo psihološki odklop: "To pomeni, da ne gre le za to, da fizično nisi v službi, ampak da tudi miselno nisi ves čas pri službenih nalogah. Prav ta psihološki odklop pa raziskave dosledno prepoznavajo kot enega najpomembnejših dejavnikov kakovostnega okrevanja."

Saj lahko po njenih besedah že nekaj službenih klicev ali občutek, da moraš ves čas preverjati elektronsko pošto, precej zmanjša koristi dopusta.

Psihološki odklop pa je danes vse težji, o čemer pričajo tudi raziskave. "Razlog ni samo tehnologija, ampak tudi kultura dela. Marsikdo ima občutek, da mora biti vedno dosegljiv, da bo sicer zamudil kaj pomembnega ali pa ga bo po vrnitvi čakal prevelik kup dela," pravi in dodaja, da je to paradoks – saj ravno zaradi tega dopust izgubi velik del svojega učinka. Če vsak dan odgovarjamo na službena sporočila, naši možgani pravzaprav nikoli ne dobijo jasnega signala, da je obdobje stresa končano, je prepričana.

In kaj je torej bolje – krajši dopusti, razporejeni čez celo leto, ali en daljši dopust? Ni vse tako enoznačno, pojasnjuje Boštjančičeva. Če gledamo raziskave, imajo namreč večkratni krajši odmori skozi leto veliko prednost, ker se pozitivni učinki dopusta sčasoma zmanjšujejo. "Če si večkrat vzamemo nekaj dni odmora, se tudi večkrat regeneriramo," razloži, vendar pa raziskave kažejo tudi, da dobro počutje na dopustu pogosto doseže vrh šele po približno enem tednu. "To pomeni, da zelo kratki dopusti – dva ali trije dnevi – včasih niti ne omogočijo, da bi se človek zares umiril," pojasnjuje psihologinja, zato bi priporočala kombinacijo – en nekoliko daljši dopust, ki omogoča globlje okrevanje, ter nekaj krajših odmorov med letom za sprotno obnovo energije.

V agenciji Palma opažajo, da se mlajše generacije pogosteje odločajo za več krajših potovanj skozi leto, pri čemer iščejo nova doživetja, mestne oddihe in destinacije, ki so enostavno dostopne z letalom. Družine z otroki pa svoje dopuste še vedno prilagajajo šolskim počitnicam, zato ostajajo poletne počitnice njihov glavni dopust v letu, pogosto pa ga dopolnijo še s krajšim oddihom med prazniki. Starejši potniki imajo pri izbiri terminov več fleksibilnosti, zato radi potujejo tudi izven glavne sezone, ko je na destinacijah manj gneče in so razmere za potovanje pogosto prijetnejše.

Boštjančičeva pravi, da razlike so, a je previdna pri posploševanju: "Mlajše generacije pogosto bolj poudarjajo pomen ravnovesja med delom in zasebnim življenjem. Pogosteje govorijo o duševnem zdravju in manj pogosto razumejo dopust kot nekaj, kar si moraš "prislužiti". Starejše generacije pa so pogosto odraščale v okolju, kjer je bila predanost delu zelo pomembna vrednota, zato se pri nekaterih še vedno pojavlja občutek krivde, če med dopustom niso dosegljivi." A razlike med posamezniki so pogosto večje kot razlike med generacijami, poudarja. Veliko je odvisno tudi od organizacijske kulture in pričakovanj delodajalca.

Zato po njeno ni toliko pomembno število dni kot kakovost dopusta. "Štirje dnevi brez službenega telefona so lahko bolj obnovitveni kot dva tedna, med katerima vsak dan odgovarjamo na elektronsko pošto," je prepričana.

Zato svetuje, da med dopustom ne delate. "Drugi nasvet je, da si pred dopustom organizirate delo tako, da vas po vrnitvi ne čaka popoln kaos. Eden od razlogov, zakaj se ljudje na dopustu ne sprostijo, je prav skrb zaradi tega, kaj jih čaka po vrnitvi," opaža.

Svetuje še, da dopusta ne napolnite z nenehnim hitenjem. "Ni nujno, da je vsaka ura načrtovana. Dobro okrevanje vključuje dovolj spanja, gibanja, prijetnih aktivnosti in tudi nekaj trenutkov, ko preprosto ne počnemo ničesar," še dodaja.

"In še ena zanimiva ugotovitev raziskav – ni nujno, da je dopust drag ali eksotičen. Pomembneje je, da nam omogoča občutek svobode, nadzora nad lastnim časom in odmik od vsakodnevnih obveznosti," še svetuje Boštjančičeva.

K temu dodaja še, da dopusta ne bi smeli razumeti kot nagrado za preživetje leta, ampak kot del skrbi za svoje zdravje. "Tako kot potrebujemo spanec vsak dan, potrebujemo tudi obdobja, ko si dovolimo zares odklopiti," opozarja.

"Po mojem je pomembno tudi sporočilo za organizacije. Odgovornost za kakovosten dopust ni samo na zaposlenem. Če podjetje pričakuje, da bo človek med dopustom odgovarjal na sporočila ali ga po vrnitvi čaka nepregleden kup dela, potem zelo težko govorimo o pravem okrevanju. Raziskave kažejo, da največ koristi prinese dopust takrat, ko se lahko zaposleni res odklopi – in za to morata prispevati tako posameznik kot organizacija," poudarja.