Nekoč 'rešitev za debelost' brez kalorij, danes mu grozi umik s trga

Debelost je eden od dejavnikov tveganja za srčno-žilne bolezni. Ker je omejevanje vnosa sladkorja povezano z debelostjo in koristno pri vzdrževanju telesne mase, so se umetna sladila najprej kazala kot eden izmed možnih ukrepov za uživanje v sladkem brez vnosa energije: "Ob raziskovanju dejanskih koristi zamenjave sladkorja za umetna sladila pa so raziskovalci prišli do popolnoma nasprotnih in zaskrbljujočih ugotovitev. Ne le, da umetna sladila niso zdrava zamenjava za sladkor, ampak se je izkazalo, da bi na dolgi rok lahko predstavljala celo enega od dejavnikov tveganja za srčno-žilne bolezni," opozarja dr. Urška Blaznik iz Nacionalnega inštituta za javno zdravje (NIJZ). 

Nova spoznanja lahko privedejo do umika s trga

Kot smo poročali, je odmevna raziskava uživanje umetnega sladila eritritola povezala s povečanim tveganjem za strjevanje krvi, možgansko kapjo, srčnim infarktom in smrtjo. Kot pojasnjujejo na NIJZ, je eritritol dovoljen aditiv za živila E 968, nova spoznanja glede varnosti pa lahko, če bo povezava dokazana, privedejo do umika s trga. 

Kot pojasnjuje dr. Blaznikova, je bila raziskava, objavljena v ugledni reviji Nature Medicine, le ena izmed zadnjih večjih kohortnih raziskav, ki raziskuje povezave med uživanjem umetnih sladil in boleznimi srca in ožilja. Raziskava je zelo celostna, vključuje spremljanje ravni bioloških označevalcev napovednikov koronarnih srčno-žilnih bolezni v kohorti pacientov, ki se zdravijo za boleznimi srca in ožilja, hkrati z ravnjo poliolnih umetnih sladil v krvnem serumu, pripoveduje: "Ugotovitve te raziskave so bile potrjene tudi z raziskavami na evropski kohorti srčno-žilnih pacientov in na manjšem vzorcu prostovoljcev. Ta raziskava je bila sicer opravljena na kohorti v ZDA, imamo pa zelo celostno raziskavo, opravljeno tudi na odraslih prebivalcih Francije, kjer je bilo prav tako potrjeno, da je redno uživanje umetnih sladil eno od možnih dejavnikov tveganja za srčno-žilne bolezni."

Kako lahko umetna sladila škodujejo srcu in ožilju? 

Umetnim sladilom rečemo tudi nehranilna sladila, kar pomeni, da jih telo ne presnavlja, ampak se praktično v nespremenjeni obliki izločijo, pridejo pa tudi v kontakt z našo mikrobioto, razloži dr. Blaznikova: "Zelo nizke ravni nepresnovljenih umetnih sladil pa lahko najdemo tudi v krvnem serumu in predvideva se, da lahko vplivajo na procese poslabšanja ateroskleroze, se pravi povečevanja oblog na žilah, lahko pa tudi povečujejo tveganje za krvne strdke."

A trenutno so vsa dovoljena umetna sladila v prehranskih izdelkih vsaj na papirju varna. Tako so tudi te ugotovitve raziskave pospremile številne objave na družbenih omrežjih, v katerih razni prehranski strokovnjaki pomirjajo, da so umetna sladila kljub novim ugotovitvam varna. Takšna sporočila, kot pravi dr. Blaznikova, opažajo že dlje časa. Kot pove, so umetna sladila res dovoljeni aditivi za živila in so tudi presojani glede varnosti po postopkih, ki se trenutno uporabljajo za kemikalije v živilih. Za splošno zdravo populacijo so si ugotovitve glede možnih tveganj za zdravje še nasprotujoče.  A se število študij povečuje in tudi vedno bolj kompleksne so, vključujejo več možnih vplivov, predvsem dolgotrajnega uživanja umetnih sladil. Kot dodaja, so se že dlje časa pričakovale takšne ugotovitve, sploh s večanjem znanja glede pomena naše mikrobiote – mikroorganizmov v našem prebavnem sistemu – za zdravje. 

Nekaj previdnosti vseeno ostaja, preden bi se lahko rezultati prenesli na splošno zdravo populacijo, izpostavlja dr. Blaznikova: "Ker vemo, da umetna sladila pogosto uživa na milijone ljudi po svetu, pa se škodljivi učinki vedno ne opazijo, in ker je raziskava povezana s pacienti, ki se zdravijo za srčno-žilnimi boleznimi, je tudi raziskava omejena na dejavnike tveganja, ki so povezani z dejavniki tveganja za te bolezni, ne vključujejo pa na primer okoljskih dejavnikov, ki bi tudi lahko imeli vpliv na razvoj srčno-žilnih bolezni."

Tako zelo sladek okus nam je vsiljen 

Več raziskav na področju umetnih sladil teče tudi na področju dojemanja sladkega okusa, pravzaprav so že zdavnaj pokazali, da če ne zadostimo potrebam po energiji, ki jo vnašamo s sladkim okusom ogljikovih hidratov, jo potem nadomeščamo na drugačen način. To je bilo že pokazano na področju uživanja brezalkoholnih pijač, ki so jim dodana umetna sladila. Kot poudarja dr. Blaznikova, umetna sladila zato nikakor niso zamenjava za sladkor: "Poudariti je treba, da umetna sladila s stališča javnega zdravja niso zdrava izbira in niso zamenjava za sladkor. Najprej so bila predstavljena kot idealno orodje za obvladovanje sladkorne bolezni, ampak danes vemo, da je v resnici treba zmanjševati vnos sladkorja in niso za njegovo zamenjavo." 

Umetnih sladil namreč niso nikoli priporočali kot alternative sladkorju in izdelki z njimi niso del uravnotežene in zdrave prehrane, poudarja dr. Blaznikova. Kot poudarja, nam je hrana tako sladkega okusa, kot jo poznamo danes, vsiljena: "Še nikoli doslej nismo uživali tako sladkih živil, kot jih uživamo dandanes." In to se nam, kot pojasnjuje, dogaja že, odkar smo dojenčki: "V otroško hrano se žal že zelo zgodaj uvaja sladkor in dojenčki se tako navajajo na bolj sladek okus, kot bi ga imela živila sama po sebi. Zato se kar naprej povečuje potreba po sladkem, ki se nadaljuje s sladkarijami, in ko pride do prekomerne telesne mase, se kot rešitev ponudi uživanje živil z umetnimi sladili. To seveda ni prava pot in je ne vidimo kot del zdravega življenjskega sloga." 

Z izdelki z dodanim sladkorjem se srečajo že dojenčki, nacionalna raziskava SI.Menu (NIJZ, 2019) je namreč pokazala, da v starosti nad 10 mesecev 57,3 odstotka staršev ali skrbnikov dojenčkom že ponudi na primer čokolado, kekse, sladoled in sladkarije. V raziskavi je bilo ocenjeno, da skupni sladkorji predstavljajo 21 odstotkov energijskega vnosa pri malčkih, 17 odstotkov pri mladostnikih, 14 odstotkov pri odraslih in 16 odstotkov pri starejših odraslih. Mladostniki največ prostih sladkorjev zaužijejo s sladkimi pijačami in sadnimi sokovi, tortami, kolači in pecivom ter mlečnimi izdelki. Med odraslimi in starejšimi odraslimi glavni vir prostih sladkorjev prav tako predstavljajo sladke pijače in torte, kolači in pecivo, na tretjem mestu pa sta se znašla med in namizni sladkor. Raziskava je pokazala, da so z vidika prekomernega uživanja prostih sladkorjev najbolj problematični otroci oziroma mladostniki, kar lahko vodi v različne zdravstvene težave tako kratkoročno kot dolgoročno. Pri tem je ključno spodbujanje izbiranja manj sladkih živil, manjših porcij in manj pogosto uživanje takšnih živil. 

Svetovna zdravstvena organizacija za preprečevanje vseh kroničnih bolezni že dlje časa priporoča, da bi bil vnos prostih sladkorjev manjši od 10 odstotkov dnevnega vnosa energije, še bolj priporočljivo pa bi bilo, da bi bil nižji od petih odstotkov. V Sloveniji smo naredili raziskavo, v kateri se je izkazalo, da smo, kar se tiče vnosa prostih sladkorjev, nekje na meji 10 odstotkov, kar pomeni, da bi morali vnos sladkorja znižati vsaj za polovico, je pa to seveda odvisno od vsakega posameznika, pojasnjuje in svetuje: "Vsi skupaj bi se morali navaditi na manj sladek okus, kot nam ga vsiljuje industrija."  

Trgovinske police preplavljene z umetnimi sladili 

Ob obisku trgovine sicer opazimo poplavo izdelkov, ki vsebujejo umetna sladila. Umetna sladila, ne le eritritol, so danes namreč pogosto prisotna v visokopredelanih živilih, ki jih tudi zaradi vsebnosti drugih, manj zdravju prijaznih hranil, visoke vsebnosti soli, maščob, sladkorjev in tudi manjše biološke vrednosti  živil na NIJZ ne priporočajo kot del uravnotežene redne prehrane. 

Poleg eritritola so zelo pogosta sladila, ki se najdejo v izdelkih na policah trgovin, še denimo aspartam, saharin, v zadnjem času pa steviolni glikozidi, ki so predstavljeni kot naravna alternativa umetnim sladilom. 

Še posebej prisotna so v kategoriji prehrane za športnike, izdelkov, ki so praviloma trendovsko zasnovani tako, da vsebujejo višje vsebnosti beljakovin, praviloma pa so jim dodana umetna sladila, pove dr. Blaznikova in dodaja, da gre tu predvsem za trende in ne za dejansko potrebo: "Predvsem pa še kar naprej za vzdrževanje sladkega okusa. Kot da imajo vsi, ki imajo težave s prekomerno telesno maso in potem preidejo na programe obvladovanja telesne mase, še naprej željo po sladkem, ki se jo potem tako teši. To ni pravi način obvladovanja telesne mase oziroma vzdrževanja neke telesne kondicije,"  je jasna.

Zato na NIJZ priporočajo, naj ljudje berejo deklaracije in izbirajo manj predelano hrano, ki ne vsebuje aditivov in naj hrano pripravljajo iz osnovnih sestavin. Zniževati je treba vse dodane sladkorje, ki jih najdete na oznakah hranilne vrednosti živil, priporočamo uživanje več sadja in zelenjave, v čisto prosti, nespremenjeni obliki, poudarja dr. Blaznikova. 

Če ljudje že kdaj pa kdaj uživajo izdelke z umetnimi sladili, saj se jim, kot vidimo, praktično ni mogoče izogniti na našem trgu, pa priporočajo, naj tega ne počnejo preveč pogosto, svetuje. "Na drugi strani pa pričakujemo od vseh presojevalcev in odločevalcev, da bodo vse te študije, ki prihajajo na plano, primerno ovrednotene in da bo po potrebi uporaba umetnih sladil v prihodnosti primerno omejena, morda le na kakšne kategorije živil. Vsekakor pa bo treba zaščititi prebivalce, predvsem najbolj ranljivi del prebivalcev," sklene dr. Blaznikova.

*Kohorta - skupina oseb s skupno statistično značilnostjo