V leto 2024 smo vstopili bučno. Največ gneče in največ popitega alkohola je bilo tudi tokrat v prestolnici, kamor so prišli z vseh koncev države, pa tudi sveta. Čeprav so sprva zaradi vremena napovedovali zgolj zvočni ognjemet, se je nebo naposled dovolj zjasnilo in nad ljubljanski grad so poletele rakete. A mavrične luči niso razsvetlile le Ljubljane. Ognjemet je ožaril še marsikatere druge kotičke nad našo podalpsko državico. Tudi na Obali so se rakete pognale nad meglo in obarvale nebo.
Dan pozneje so novo leto že 18. proslavili s tradicionalnim skokom v morje. S portoroškega pomola je skočilo več kot 400 pogumnežev. Morje je na novega leta dan imelo skoraj 15 stopinj Celzija, kar je za zimski čas precej visoka temperatura. V oblačnem vremenu je osrednjo plažo napolnilo več kot 3000 gledalcev.
Novega leta seveda nismo proslavljali le v Sloveniji. Svetovne metropole so postregle z dih jemajočimi ognjemeti, ki so razsvetlili polnočno nebo. Prvi so v novo leto vstopili prebivalci tihomorskega otoka Kiribati, Abu Dabi pa je postavil kar dva rekorda v količini in dolžini postavitve ognjenega spektakla.
V Braziliji so novo leto tradicionalno pričakali v morju, dan pozneje pa so v bolj ali manj hladne vode skočili tudi drugod po svetu. Fotografija nasmejanega klovna prihaja iz ameriške zvezne države New York.
V Nemčiji in na Nizozemskem je bilo sicer ob vstopu v novo leto nekoliko manj prešerno. V Nemčiji so izgredniki s petardami in ognjemeti napadli policiste, pripadnike nujne medicinske pomoči ter celo navadne državljane. Ranjenih je bilo 54 policistov, skoraj 400 ljudi pa aretiranih. Zaradi nemirov je nizozemska policija aretirala več kot 200 oseb.
Nekaj dni pred novim letom so protestniki zavzeli tudi beograjske ulice. 30. decembra se je v srbsko prestolnico zgrnilo več tisoč ljudi, ki so z bučnim aplavzom pozdravili eno od nosilk liste največje opozicijske koalicije Srbija proti nasilju, ki z zahtevo po razveljavitvi volitev gladovno stavka že 13 dni. Protestu so se pridružili tudi študentski aktivisti, ki zahtevajo "očiščenje" volilnih imenikov. V šotorih so 24 ur protestno blokirali prometno križišče pred pristojnim ministrstvom v središču Beograda.
Z novim letom prihaja slovo košarkarske legende. Goran Dragić, ki se ga je navzelo ime "zlati kapetan", je na novinarski konferenci s solznimi očmi spregovoril o svoji poslovilni tekmi. Ta se bo odvila avgusta, 37-letnemu Ljubljančanu pa se bodo na parketu pridružila številna znana imena. Sam sicer pravi, da odločitev o zaključku kariere ni bila težka. "Sin in hčerka sta moja prioriteta," je poudaril.
V zadnjih dneh preteklega leta in prvih novega so športne navdušence razvneli naši smučarski skakalci. Odlična Nika Prevc je na svetovnem pokalu slavila kar dvakrat zapored. Z dvojčkom v Beljaku je tako poleg Garmisch-Partenkirchna in Engelberga dosegla še četrto zmago v sezoni. Vendar pa v tem zimskem športu ni bila edina, ki je dosegala vrhunske rezultate. Na tretji tekmi novoletne turneje v Innsbrucku se je na odlično četrto mesto zavihtel Lovro Kos. Anže Lanišek je takrat skočil na sedmo mesto, je pa na novoletni dan zmagal na drugi tekmi v Garmisch-Partenkirchnu.
Že na prvi dan novega leta pa so hokejisti SŽ Olimpije v Szekesfehervarju z učinkovito predstavo presenetili domačo zasedbo ter premagali Fehervar, le dva dni pozneje pa so ugnali tudi Gradčane. 30. decembra so na tekmi lige ICE pred več kot 2500 gledalci v Tivoliju premagali še italijanski Asiago. Takrat so gledalci ob prvem golu domače ekipe na led začeli metati plišaste medvedke. Vse zmetane in zbrane plišaste igrače so namenjene Društvu za razvijanje prostovoljnega dela Novo mesto, ki letos obeležuje 30-letnico delovanja.
Zima je že decembra prinesla sneg in pobelila nekatere višje ležeče kotičke Slovenije. V tej zimski idili smo obiskali štiri milijone evrov vredno razgledno pot na Rogli in se po razglednem stolpu dvignili med krošnje dreves.
Prazniki so po novem letu hitro minili in v ospredje so se vrnile resnejše teme. Slovensko zdravstvo je še vedno globoko v težavah, civilna iniciativa Glas ljudstva pa je tako v četrtek politikom ponudila svojo rešitev. V DZ so vložili predlog novele zakona o nujnih ukrepih za zagotovitev stabilnosti zdravstvenega sistema, na novinarski konferenci pa so izrazili tudi nestrinjanje z napovedano zdravniško stavko. 9. januarja bodo zato poleg zdravnikov organizirali dogodek, ki so ga poimenovali druga opozorilna stavka pacientov.
Isti dan se je na Dunajski cesti začelo napovedano rušenje železniškega nadvoza. Za štiri dni so popolnoma zaprli eno najbolj prometnih cest v Ljubljani, pozneje pa sledi delna zapora cestišča. "Dve leti in pol bo življenje okoli železniške postaje izjemno težko," je posvaril ljubljanski župan. V četrtek sicer pričakovanega prometnega kolapsa ni bilo, bi se pa ta znal zgoditi v ponedeljek, ko se bo v prestolnico po novoletnih praznikih vrnilo še več ljudi.
Na drugem koncu sveta pa je za novo leto udarila katastrofa. Japonsko je v ponedeljek stresel potres z magnitudo 7,5. Tisoče vojakov, gasilcev in policistov med ruševinami porušenih stanovanjskih hiš in drugih poslopij še vedno išče preživele. Do zdaj je v potresu umrlo 78 ljudi, najmanj 330 je poškodovanih. Več deset tisoč gospodinjstev v prefekturi Ishikawa medtem ostaja brez elektrike, več kot 110.000 domov na območju pa nima vode.
In kot da potres ni prinesel dovolj nesreče, se je na Japonskem dan pozneje zgodila še ena tragedija. Letalo Airbus A350 je namreč ob pristanku na tokijskem letališču trčilo v letalo obalne straže in zagorelo. Takoj zatem je s šolsko natančnostjo, ki je rešila življenja, stekla evakuacija vseh 379 ljudi na letalu družbe Japan Airlines. Nesreča tako na potniškem letalu ni terjala smrtnih žrtev, je pa umrlo pet oseb na letalu obalne straže. Preživel je le pilot, ki je huje poškodovan.
Grozote se medtem še vedno odvijajo tudi v Ukrajini. Ruske sile so znova udarile tudi po ukrajinski prestolnici. Število smrtnih žrtev vse od 24. februarja 2022, ko se je vojna na evropski celini začela, vztrajno narašča, po zadnjem napadu na Kijev je umrlo najmanj 32 oseb. Ukrajinske sile so medtem napadle obmejno mesto Belgorod, regijo Kursk in Sevastopol na zasedenem polotoku Krim.
Vojna medtem vihra tudi na Bližnjem Vzhodu. Tam tudi novo leto ni prineslo miru, kvečjemu so se spopadi le še razplamteli. Izraelska vojska osredotoča svoje napade na osrednji in južni del Gaze. Skupno število smrtnih žrtev med Palestinci je preseglo 22.400, še 57.614 ljudi je ranjenih, večinoma žensk in otrok.
Trpijo pa ne le ljudje, temveč tudi živali, ki so ujete na vojnem območju. V Rafo na jugu palestinske enklave pred izraelskimi napadi bežijo množice Palestincev, a tudi to območje na meji z Egiptom je že večkrat postalo tarča. Izraelski obrambni minister je medtem razkril predloge za ureditev območja Gaze po koncu vojne med Izraelom in palestinskim skrajnim gibanjem Hamas.
Vojna se je medtem razširila na sosednjo državo Libanon. V torek je namreč v predmestju prestolnice Bejrut, ki velja za trdnjavo proiranskega libanonskega gibanja Hezbolah, odjeknila silovita eksplozija, v kateri so umrli namestnik vodje Hamasa ter njegovi varnostniki. Spopadi med izraelsko vojsko in Hezbolahom, zaveznikom Hamasa, so bili sicer doslej omejeni na obmejna območja na jugu Libanona.
V četrtek se je v libanonski prestolnici Bejrut več kot tisoč ljudi udeležilo pogreba drugega moža Hamasa Saleha al Arurija. Množica je mahala s palestinskimi zastavami ter pozivala k maščevanju. Odgovornost za torkov napad in njegovo smrt je Hamas pripisal Izraelu.
Po Evropi medtem udriha ekstremno vreme. Prvo večje neurje novega leta, ki so ga poimenovali Henk, je pustošilo po Veliki Britaniji, Belgiji, Nemčiji in Franciji. Močno večdnevno deževje je v številnih državah povzročilo obsežne poplave, v Veliki Britaniji in Belgiji pa zahtevalo po najmanj eno smrtno žrtev. Na severu Belgije je sled uničenja pustil celo tornado. Ponekod v Franciji so razglasili najvišjo stopnjo ogroženosti, pomoč pa ji je ponudila tudi Slovenija.
Medtem je skrajni sever Evrope ukleščen v polarni mraz in sneg, ki sta na Švedskem, Danskem, Norveškem in Finskem povzročila kaotične razmere. Termometer je pokazal kar –43,6 stopinje Celzija, na cestah pa je zaradi obilice snega obtičalo več tisoč vozil. Nekateri vozniki na jugu Švedske so na zasneženi avtocesti na pomoč čakali tudi 24 ur.
Zima brije tudi na Kitajskem, je pa v mesto Harbin privabila kar tri milijone turistov. Ledeno mesto, ki nikoli ne spi, je poskrbelo za razcvet lokalnega turizma, kakršnega prebivalci ne pomnijo.
Danska kraljica Margareta II. pa se je minuli teden še zadnjič s kočijo zapeljala od svoje rezidence do palače Christiansborg na novoletni sprejem. Številni so se kljub snegu in mrazu zbrali na ulicah in mahali 83-letni monarhinji, ki bo po 52 letih na prestolu abdicirala 14. januarja. Krono bo prepustila 55-letnemu sinu Frederiku. Ta bo na prestol sedel le nekaj mesecev za tem, ko so se v medijih pojavile govorice o aferi z mehiško igralko.
KOMENTARJI (9)
Opozorilo: 297. členu Kazenskega zakonika je posameznik kazensko odgovoren za javno spodbujanje sovraštva, nasilja ali nestrpnosti.