'Sladice doživljam kot instrument v simfoniji, saj so sredstvo mojega dela'

Zanimivo je, da najboljša slaščičarka na svetu sploh ni ljubiteljica slaščic. "Osebno ne maram sladkega, raje si privoščim slane note," nam je povedala na začetku, ko smo predvidevali, da je najbrž sladkosneda, saj pripravlja vrhunske sladice.

Maša Salopek, po rodu Hrvatica, v svetu sladkega ni pristala po naključju ali trenutnem vzgibu, vanj se je podala premišljeno, kot pravi sama: "preračunljivo". Priznala je, da je bil za to potezo potreben pogum. Zadala si je cilj, da bo idejo uresničila. Začela je popolnoma od začetka, po načelu od preprostega k drznemu. Ker je bila brez pravih izkušenj, je morala znanje in slaščičarske spretnosti graditi izključno z vztrajnostjo in trdim delom. "Na tej poti je bilo veliko odrekanja," je pojasnila, kako se je začel njen vzpon proti uspehu.

A zakaj se je med vso kulinariko odločila, da se posveti ravno slaščicam, nas je zanimalo: "Vedela sem, da je gastronomija področje, na katerem se želim udejstvovati. Ker sem se zavedala, da je življenje v kuhinji trdo delo, sem izbrala bolj rafinirano, sladko plat. Še danes, ko opazujem močne kolege, kako režejo jagnje ali dvigujejo 30 kilogramske lonce, jim dam lahko samo 'kapo dol'," je dejala.

Prelomni začetki

Sogovornica je najprej zaključila osnovni slaščičarski tečaj, ki je trajal dva meseca. Zavedala se je, da to ni dovolj in je uspeh odvisen izključno od nje same. Zato je izkušnje začela nabirati na različnih koncih. Pripravništvo je opravila v gostilni Dubravkin put v Zagrebu, sezonskega poletnega dela se je lotila v rovinjskem oblikovalskem hotelu Lone. "Položaj glavne in edine slaščičarke," se je zasmejala in nadaljevala, "pa sem imela v Plavem Podrumu Daniele Kramarić."

Kako jo je naposled pot pripeljala v Hišo Franko, kaj jo je potegnilo v Slovenijo na Primorsko? "Intuicija in radovednost," je odvrnila. Zasledila je oglas na spletni strani Hiše Franko, da gostilna išče slaščičarja. "Upala sem jim poslati svoj skromen življenjepis, čeprav sem vedela, da so veliko večjega kalibra, na katerega lahko ciljam. Uspešno sem opravila poskusno dobo, sprejela ponujeno službo in tako začela eno svojih najpomembnejših in najbolj dinamičnih življenjskih dogodivščin," je izpostavila.

'Maša je izjemno prijetna oseba, pristna in malce odštekana'

Manca Istinič iz Hiše Franko nam je pojasnila, zakaj so Mašo Salopek sprejeli v svojo ekipo. Hrvatica se je že takoj od začetka pokazala kot izjemno delovna, učljiva, ustvarjalna in razmišljujoča oseba z veliko sposobnostjo delovanja v delovni ekipi. "To so pravzaprav ključne lastnosti vsakega našega člana. Seveda si želimo pridobiti osebje z bogatimi delovnimi izkušnjami in znanjem, hkrati pa z njihove strani želimo odprtost in pripravljenost, potopiti se v filozofijo Hiše Franko, naše kuharske mojstrice Ane Roš, poistovetiti se z okoljem, kjer ustvarjamo in ga sprejeti za svojega," je pojasnila Istiničeva.

Maša pa se ni izvrstno odrezala zgolj pri ustvarjanju sladic, izkazala se je tudi kot dobra sodelavka. "Je izjemno prijetna oseba, pristna in malce odštekana. Ta del njene osebnosti se pokaže predvsem med odmori. Pri delu je zelo osredotočena, zahtevna do sebe in svojih sodelavcev. Sploh mladi kuharji, ki pridejo na prakso in delajo z Mašo, znajo povedati, da zna biti velikokrat tudi stroga. Je pa v kuhinji zelo priljubljena," je poudarila Istiničeva.

A kaj je tisto, ki slaščičarko dviguje v sam svetovni vrh sladkih pregreh? Zakaj so Mašine slaščice posebne in drugačne? V Hiši Franko verjamejo, da ji je uspelo, ker pri svojih kreacijah uporablja neobičajne sestavine za sladice, ki pod taktirko Ane Roš pripovedujejo zgodbo doline Soče. "Kombinacije okusov in teksture se z dovršenimi tehnikami na krožniku predstavijo v estetsko zaključenih jedeh, v katerih gost uživa, se sprašuje, je presenečen, nikoli ne ostane ravnodušen, je zadovoljèn in zadovóljen," meni Isteničeva.

'Biti vztrajen pomeni tudi priznati in sprejeti lastne napake'

Tudi Salopekova je vesela, da je dobila priložnost kaliti se ob kuharski mojstrici. "V Hiši Franko odraščam tako poklicno kot zasebno," je dejala. Meni, da je pot do uspeha in zadovoljstva pri tem, kar počnemo, povezana z ostro osredotočenostjo in prakso, na drugi strani pa tudi s skromnostjo. "Biti vztrajen pomeni tudi priznati in sprejeti lastne napake. Seveda se to odraža v mojem delu, pa tudi v sami filozofiji dela Hiše Franko. Pripeljati določeno sladico ali jed na raven popolnosti je dolgotrajen proces, ki vključuje preizkušanje številnih tehnik in kombinacij okusov, pa tudi razmišljanje o celovitosti, zgodbi, ki stoji za določeno jedjo," je orisala svoj pogled na pot do uspeha.

Vedno ne gre vse po načrtu. Kljub trudu se namreč zgodi, da sladica ni tisto, kar bi Salopekova z okusi rada dosegla. "Predstavljati si eno sladico in vse njene elemente v glavi je izredno enostavno – hitro pomislite, da bo to izjemna jed. V resnici pa je drugače. Vsakič, ko nisem zadovoljna, poskušam razumeti hrano in se potrudim, da ji dam novo življenje. Včasih mi uspe, včasih ne, a ker tukaj delamo sezonske menije, vsako naslednje leto dobimo enako hrano in nov izziv," je pojasnila.

'Zakaj bi sladko pomenilo čokolado, sladko smetano, piškote in jagode?! Izziv je delo s prvovrstnimi živili iz doline Soče'

Kljub jasnim pogledom, kako je zasnovana sladica, ki ponuja drugačno doživetje, je Salopekova ostala skromna. "Res ne vem, kaj bi me lahko ločilo od cele brigade slaščičarjev svetovnega kova," je odgovorila, ko smo jo vprašali, kaj meni, da je tisto, zaradi česar so ji kulinarični poznavalci priznali, da je najboljša slaščičarka na svetu. Misli, da so v resnici prepoznali meni Hiše Franko, ki ga kot celoto zaokrožijo sladice. "Sladice ne predstavljajo ločene kategorije, ampak so dodane v celoten meni. Tudi z njimi se oddaljujemo od običajnih živil. Zakaj bi sladko pomenilo čokolado, sladko smetano, piškote in jagode?! Izziv je delo s prvovrstnimi živili iz doline Soče in predstavitev le-teh našim gostom. Od čebeljega voska do fižola iz vasi Livek in sirotke iz Planike, jerebik iz gozda in japonskega dresnika z bregov Soče," je pojasnila.

Za konec nas je zanimalo, kako je Maša Salopek sprejela dejstvo, da so ji kuharski strokovnjaki priznali, da pripravlja najboljše slaščice na svetu? Kaj ji pomeni prvo mesto? Sogovornica je bila tudi tokrat skromna, saj je dejala, da je bil to nepričakovan trenutek, ki ga sprva ni mogla popolnoma razumeti. "Zdaj, ko so se čustva nekoliko umirila, vidim nagrado kot poklon za trdo delo, a tudi kot poklon ekipnemu delu Hiše Franko. Ta nagrada ni moja, pripada ekipi in briljantnim posameznikom, ki so me naučili vsega, kar sem kot profesionalec, pa tudi človek. V tem pogledu se jim najlepše zahvaljujem," se je predala čustvom.

Manca Istinič se je strinjala, da je njena uvrstitev veliko priznanje tako njej kot njenim sodelavcem: "Hkrati menim, da je to še en znak, da sta nekonvencionalnost in inovativnost vedno bolj cenjeni in da je v času, ko imamo včasih občutek, da smo že vse videli in doživeli, še prostora za presenečenje." 

Salopekova je strnila pogovor z mislijo, kaj ji pomenijo sladice: "Doživljam jih kot instrument v neki simfoniji, saj so sredstvo mojega dela."