Preživetje v naravi: 'Rad bi ljudi predvsem spravil v naravo'

Ko se znajdemo v naravi brez udobja, ki smo ga vajeni v vsakdanjem življenju, postanejo pomembne stvari, na katere sicer redko pomislimo. Kako priti do pitne vode, kje poiskati primerno zavetje in kako zakuriti ogenj? Danijel Bedek uči, kako lahko z osnovnim znanjem, iznajdljivostjo in pozornim opazovanjem okolice poskrbimo zase tudi takrat, ko nam sodobna oprema ni na voljo. "Rad bi ljudi predvsem spravil v naravo, da vidijo, da ni vse v civilizaciji in v udobju," pove. 

'Voda, ogenj in zavetje'

Na kaj moramo najprej pomisliti in katere so osnovne spretnosti, ki nam lahko pomagajo preživeti? "Za preživetje je najbolj pomembno, da znamo zakuriti ogenj, da si znamo narediti bivak ter voda, ki pa je življenjskega pomena. Brez nje so možnosti za preživetje zelo majhne," poudarja Bedek.

Voda je seveda še pomembnejša od hrane, saj lahko brez nje preživimo le nekaj dni. Zato je pomembno vedeti, kako do vode priti in kako jo ustrezno pripraviti za uživanje. "Za varno pitje vode je najbolj važno, ali da najdemo rastline, kot so japonski dresnik, divje trte, breza in iz njih pridobimo pitno vodo, ali pa vodo filtriramo ter prekuhamo," pojasnjuje Bedek. Bistra voda iz potoka ali reke je lahko kljub videzu onesnažena z mikroorganizmi ali drugimi škodljivimi snovmi. "Na območju rek ne vemo, kaj se v njih izteka, zato je potrebno, da se vodo prefiltrira, prekuha in šele nato zaužije."

Ena od preprostih tehnik, ki jo Bedek predstavi, je izdelava filtra iz odslužene plastenke. Vanj lahko razporedimo več plasti naravnih materialov in tako izdelamo filter. "Vodni filter iz stare plastenke vsebuje na dnu oglje, potem suha trava, pesek in še večje kamenje na vrhu." Takšen filter lahko pomaga odstraniti del vidnih nečistoč, vendar sam po sebi vode ne naredi varne za pitje. Za odstranjevanje nevarnih mikroorganizmov je potrebna ustrezna dezinfekcija, pri kateri je zanesljiva možnost prekuhavanje.

'Bivališče je lahko bližje, kot si mislimo'

Poleg vode je pomembno zavetje, ki nas zaščiti pred vetrom, dežjem, mrazom ali močnim soncem. Pri iskanju primernega prostora si lahko pomagamo z opazovanjem okolice, saj narava ponuja različne možnosti za zaščito. "Na vseh področjih, kjer se ljudje znajdejo, lahko najdemo različna že narejena bivališča, ki jih je ustvarila že narava," pravi Bedek. Ob tem poudarja, da je veliko odvisno od posameznika: "Je pa to odvisno od vsakega posebej, če to opazi in če spremlja okolico, kjer se nahaja."

Primeren teren, naravne pregrade in materiali, ki jih najdemo v okolici, lahko olajšajo iskanje zavetja. Pri tem moramo upoštevati tudi vremenske razmere, nevarnost padajočih vej v gozdu, možnost poplav blizu rek in druge dejavnike, ki lahko vplivajo na varnost.

Poleg naravnih bivališč je mogoče v naravi poiskati tudi načine zaščite pred vremenskimi vplivi in žuželkami. Bedek omeni blato, ki ga je mogoče uporabiti kot začasno zaščito za kožo. "Če najdemo mlako z blatom, se lahko z njim namažemo ter sami sebe zaščitimo pred soncem ter komarji."

'Ogenj brez vžigalnika'

Ogenj je že tisočletja pomemben del človekovega preživetja. Omogoča pripravo hrane, daje toploto, svetlobo, v nekaterih okoliščinah tudi zaščito. Danes ga seveda najpogosteje zakurimo z vžigalnikom ali vžigalicami, v naravi pa ga lahko zakurimo na več načinov, med drugim s kresilom, povečevalnim steklom ali s pomočjo toplote, ki nastane pri trenju. Ena izmed starejših tehnik je bow drill, pri kateri s pomočjo lesenega loka in svedra s trenjem ustvarimo žerjavico.

"Pri pridobivanju ognja z bow drillom potrebujemo en kos tršega lesa ali kamna za vrhnji del," razloži Bedek. Za druge dele orodja pa potrebujemo mehek les. "Za sveder ter netilno ploščo potrebujemo mehek les. Za sam lok pa uporabimo upogljiv les, kot na primer srobot."

Čeprav je postopek na prvi pogled preprost, zahteva precej vaje, potrpežljivosti in pravilno pripravo. Pomembna sta tudi telesni položaj in stabilnost orodja. "Pri bow drillu je pomemben tudi sam položaj, da stojimo trdno, da se nam orodje čim manj premika." Pomembni so predvsem pravilna izbira in suhost lesa, ustrezna izdelava orodja ter enakomerno gibanje in pritisk. Posebno pozornost je treba nameniti tudi pripravi netiva, v katerega prenesemo nastalo žerjavico. Čeprav se tehnika na prvi pogled zdi preprosta, zahteva precej vaje in natančnosti.

'Hrana pomembna, a ne na prvem mestu'

Ko pomislimo na preživetje v naravi, pogosto najprej pomislimo na hrano, čeprav ta v začetnih fazah ni tako pomembna. Kljub temu je zagotavljanje hrane pomemben del preživetja, zlasti če se v naravi znajdemo za daljši čas. V naravi lahko najdemo različne rastline, ki jih je mogoče uporabiti. Med njimi je vsem znana kopriva. "Koprive lahko pripravimo na mnogo načinov, lahko jih pojemo tudi surove," pravi Bedek. Te zvijemo, jih dobro pomečkamo med prsti, da poškodujemo žgalne dlačice, ter jih zaužijemo. "Če jih naberemo več, jih lahko pokuhamo ter si pripravimo topel napitek oziroma čaj, če pa bi radi imeli luksuz, jih lahko tudi popečemo ter si pripravimo čips," še doda.

Poleg koprive je tu primer tudi regrat, katerega mlade liste lahko uporabimo v solati, iz pražene korenine pa pripravimo celo kavni nadomestek, ter trpotec in tolščak, ki ju lahko uporabimo kot zelenjavo. Vendar je pri nabiranju divjih rastlin ključno, da jih dobro poznamo in jih znamo zanesljivo prepoznati.

Narava nam torej ponuja več možnosti, kot si morda predstavljamo, vendar je pri nabiranju vedno pomembno znanje. Napačna določitev rastline ima lahko resne posledice, zato neznanih rastlin nikoli ne uživamo zgolj na podlagi videza.

'Najboljša priprava se začne doma'

Če se v naravi znajdemo nepričakovano, na primer zaradi nesreče, poškodbe ali izgube orientacije, se moramo znajti z opremo in znanjem, ki ju imamo na voljo. Povsem drugače pa je, če se v naravo odpravimo načrtno. Še posebej, če nimamo izkušenj s preživetjem v naravi, je pomembno, da se na pot dobro pripravimo.

Tudi če se odpravljamo zgolj na krajši izlet, se lahko zaradi spremembe vremena, poškodbe ali izgube orientacije znajdemo v nepredvidljivi situaciji. "Ljudem, ki nimajo nekega znanja s preživetjem, bi svetoval, da s sabo vzamejo vsaj najnujnejšo opremo," poudarja Danijel.

Med osnovno opremo uvršča primeren nahrbtnik, kresilo, meh z vodo, prigrizke, nož in posodo za kuhanje. Izbira opreme mora biti prilagojena dolžini poti, terenu, vremenu in številu ljudi, ki se odpravljajo na pot. Poleg tega ne smemo pozabiti na telefon, zemljevid, osnovni komplet prve pomoči in oblačila, primerna razmeram.

Pomemben del priprave pa ni le oprema, temveč tudi komunikacija. "In seveda priporočam, da domačim povejo, kam se odpravljajo ter kdaj se nameravajo vrniti, saj ti lahko v primeru nesreče hitreje priskočijo na pomoč." Preživetje v naravi ni nujno povezano z ekstremnimi podvigi ali življenjem daleč od civilizacije. Gre predvsem za sposobnost, da znamo opazovati, presojati in se znajti v različnih okoliščinah. Kot poudarja Bedek, je prvi korak k temu, da se odpravimo v naravo, jo spoznamo in se naučimo, kako v njej ravnati odgovorno; znanje namreč ni koristno samo takrat, ko gre kaj narobe.