Tokratni pregled tedna začenjamo v Moskvi, kjer sta se srečala ruski in kitajski predsednik, Vladimir Putin in Ši Džinping. Vezi med silama se krepijo, na globalnem političnem odru vedno bolj osamljen Putin je namreč na vzhodu našel močnega zaveznika, s katerim deli nezaupanje do Zahoda in predvsem do Združenih držav Amerike. Prav to je dalo ton skupni izjavi, v kateri sta se zavzela za novo, multipolarno ureditev sveta, Putin pa je tudi namignil, da smo priča zatonu ZDA in vzponu Kitajske.
Kljub pozivom Šiju, naj pritisne na Putina, da konča vojno v Ukrajini, se to ni zgodilo, še več, zdi se, da vojna niti ni bila visoko na dnevnem redu odmevnega srečanja. A ta še vedno divja in zahteva nove in nove žrtve. In medtem ko so vse oči uprte v Bahmut, 50 kilometrov južneje poteka že skoraj devet let trajajoča bitka za Avdejevko. Ruska vojska je v preteklih dveh tednih okrepila napade in s pomočjo letalstva tudi dosegla preboj. Skoraj popolnoma uničenemu mestu sedaj grozi obkolitev.
Napeto je tudi na Korejskem polotoku. Minuli ponedeljek so se začele največje vojaške vaje med ZDA in Južno Korejo v zadnjih petih letih, ki jih Pjongjang že tradicionalno dojema kot pripravo na invazijo in ob grožnjah s povračilnimi ukrepi razkazuje vojaško moč. Vrstile so se izstrelitve raket, Severna Koreja je med drugim simulirala jedrski napad na južno sosedo.
Natanko 20 let je minilo, odkar so ameriške in zavezniške sile vdrle v Irak, da bi strmoglavile diktatorsko oblast Sadama Huseina, ker naj bi ta skrival orožje za množično uničenje. Člani Busheve vlade so za domačo in svetovno javnost sprožili močno propagandno ofenzivo, v kateri so sodelovali tudi ameriški in svetovni mediji. Kasneje, po 300.000 mrtvih Iračanih, so ugotovili, da Irak orožja ni posedoval.
Nadaljujemo z morda najpomembnejšo novico iztekajočega se tedna. Dočakali smo novo poročilo, pravzaprav "zadnje opozorilo" IPCC. V njem poudarjajo, da je resničnost zaskrbljujoča, vendar upanje še vedno ostaja. "Človeštvo je na tankem ledu in ta led se hitro tali," je ob izidu poročila dejal generalni sekretar Združenih narodov Antonio Guterres. Nekaj izsledkov: človeška dejavnost je nedvoumno segrela planet za 1,1 stopinje Celzija glede na predindustrijsko raven, vsaj 3,3 milijarde ljudi je zelo ranljivih za vplive podnebnega segrevanja, njegove uničujoče posledice pa nastajajo hitreje, kot se je sprva pričakovalo.
Ob mednarodnem dnevu voda smo spet poslušali že ničkolikokrat ponovljena svarila: v prihodnosti se bodo vojne bile zaradi vode. Že danes več kot dve milijardi ljudi nima dostopa do pitne vode, ugotavlja Unesco, visokoleteči cilji Združenih narodov, da bodo do leta 2030 to težavo izkoreninili, pa so ostali le posmehljiva črka na papirju. Unesco je poročilo objavil ob robu sploh prve konference ZN o vodi po letu 1976, ki je potekala v New Yorku.
Z vodo je povezana tudi okoljska katastrofa na vzhodu Avstraliji. V reki Darling-Baaka je poginilo več milijonov rib. Nastal je večkilometrski pas mrtvih živali, na območju pa se je razširil neznosen smrad. Ribe so poginile zaradi nizke ravni kisika v reki, kar je posledica nedavnega vročinskega vala.
V Kataloniji pa so ribe iz jezera Sau preprosto izselili, saj jim je drugače grozila zanesljiva smrt. Natančneje: izselili so jih iz tistega, kar je od jezera ostalo, saj je v njem le še devet odstotkov normalne količine vode. Regijo pesti suša, ki neprekinjeno traja že 30 mesecev.
Voda je bila tudi v središču novega protesta proti gradnji kanala C0, nekaj sto nasprotnikov se je tokrat zbralo pred ljubljansko mestno hišo. "Imamo čisto pitno vodo in to uničiti s puščanjem kanala je kriminal," je v nagovoru poudaril okoljevarstvenik iz organizacije Alpe Adria Green Tomaž Ogrin. "Že zdrav razum pravi, da ne gre polagati fekalij ob pitno vodo. Tako vodo, kot jo ima Ljubljana, je težko najti v Evropi," je dodal.
Doživeli smo tudi kmečki upor in pred državnim zborom videli (in slišali) traktorje. Slovenski kmetje imajo namreč dovolj tega, da okoljevarstveniki dirigirajo, kako naj obdelujejo svojo zemljo. Tisoč let smo kmetovali na teh zemljiščih in varovali naravo, sedaj pa imamo samo omejitve, pravijo.
Nadaljuje se kalvarija zaposlenih v Magni v Hočah. Obljubljali so jim med in mleko, država jim je zato žrtvovala kakovostna kmetijska zemljišča, po manj kot štirih letih, v katerih je tovarna skorajda več stala kot obratovala, pa zdaj obrat dokončno ugašajo. Večina zaposlenih bo ostala brez dela, dogovora glede odpravnin še ni. Nezadovoljni delavci so se v torek zbrali na protestnem shodu, a se jih je odzvala le peščica.
Francozi protestirajo proti dvigu upokojitvene starosti, na ulicah je iz dneva v dan več ljudi. V Parizu se je v četrtek po trditvah sindikatov zbralo celo 800 tisoč ljudi, oblasti medtem ocenjujejo, da je bilo protestnikov "le" 120 tisoč. Demonstracije so prerasle v nasilje, goreli so tudi kupi smeti, ki se zaradi stavke smetarjev kopičijo na ulicah. V Bordeauxu pa so protestniki zažgali mestno hišo.
V sredo zvečer se je z Zemljinega površja proti vesolju podala prva raketa, sestavljena iz 3D natisnjenih delov. A še preden je moderen leteči predmet dosegel orbito, se je zalomilo. Po treh minutah v zraku je 11 milijonov evrov vredna raketa začela padati proti tlom.
Poletela je tudi Ema Klinec vse do zmage in novega svetovnega rekorda.
Sicer pa nas je ta teden razvajalo tudi sonce. Začela se je pomlad ...
KOMENTARJI (13)
Opozorilo: 297. členu Kazenskega zakonika je posameznik kazensko odgovoren za javno spodbujanje sovraštva, nasilja ali nestrpnosti.