Na srečo ta članek pišem na sicer prepolnem londonskem letališču, a vsaj ne zebe nas več in noge so spet suhe. Zakladnico britanske tradicije smo tokrat izkusili le za nekaj ur, večino časa smo preživeli na vlaku in podzemni. Seveda ni šlo brez zgrešene linije, ki nas je slučajno pripeljala v srce Londona, ki je v tem prazničnem času še bolj poseben, zato smo se odločili, da se mu na poti nazaj konkretneje posvetimo za nekaj dni.
Pričakovanje letošnjih božičnih praznikov in zaključka leta je bilo tudi za nas posebno, precej drugačno kot kadarkoli prej. Načrtovanje, pospravljanje stanovanja, kjer smo v nekaj dneh v škatle zložili vse družinske spomine in dogodke. Okej, priznam, precej več kot v škatle jih je šlo v smeti. Pravzaprav sem na račun našega potovanja, kjer bomo v dveh mesecih obkrožili zemeljsko oblo, naredila življenjsko čistilno akcijo. In za to izkušnjo sem izjemno hvaležna, saj se mi zdi, da smo prav zaradi tega zaživeli lahkotneje in po načelu – manj je več. In točno tako bomo živeli naslednjih 70 dni.
Bolj ko se je bližal datum odhoda, več nestrpnosti je bilo prisotne. Strah, s katerim smo se srečevali predvsem v času planiranja potovanja in naše odsotnosti, se je v zadnjih dneh spremenil v vrtinec različnih čustev, ki so samo posledica pričakovanja neznanega, ko dnevno rutino zamenja "bog si ga vedi, kaj". Večina pogovorov z družino in znanci se je vrtela prav okoli potovanja. In vsak pogovor me je spomnil na nekaj, česar še nisem postorila. Seznam obveznosti se je iz dneva v dan daljšal. Ko enkrat spakiraš vse svoje življenje, ki ga ustvarjaš v objemu varnega doma skoraj celo desetletje, pride trenutek, ko moraš sestaviti najnujnejše za 70 dni življenja. Res je, pot smo načrtovali tako, da obiščemo povečini kraje, kjer je poletje, z izjemo Londona, kjer upamo na pridih pomladi ob vrnitvi domov.
Videopakiranje
Na pot smo se odpravili s štirimi nahrbtniki, kjer je lik junaka Zvezdnih stez zadolžen izključno za distribucijo igrač in kakšne sladkarije, ki bodo v pomoč, ko bo koncentracija popustila in bodo noge postale pretežke. Družinski sklep o pakiranju, na katero ni bilo mogoče uveljavljati veta, je bila omejitev oblačil in kozmetike na najnujnejše. Kaj to pomeni? Vsak ima na voljo prostor za oblačila, ki zadostujejo sedmim dnem življenja. Strinjamo se z dogovorom in ob prepolni omari oblačil se začnem najbolj veseliti ravno minimalizma, ki nas čaka na tem potovanju. Držim pesti, da ga na poti popolnoma osvojim in nanj ne pozabim tudi, ko se vrnemo. Prav to je najtežje, ko moraš izbrati najnujnejše, kar potrebuješ za življenje. Na eno stran postelje zložiš vsa oblačila, ki jih želiš vzeti s sabo, na drugo stran zložiš bankovce, ki jih boš namenil potovanju.
Potem polovico oblačil spakiraš v nahrbtnik, drugo polovico pa nazaj v omaro, ker seveda ugotoviš, da ni več prostora. Enako se zgodi s kozmetiko in na koncu pristaneš na nekaj kosih najnujnejših stvari ter se sprijazniš z dejstvom, da več tako ali tako ne potrebuješ, ne glede na katerem delu sveta si. Se sprašujete, kaj je z denarjem na drugi strani postelje? Z njim poskusiš narediti ravno obratno kot z oblačili – podvojiš ga ... Seveda da, ne! Takšna pot zahteva natančno načrtovanje stroškov, razen če imaš veliko več denarja, kot smo ga tej poti namenili mi. Tudi o tem bomo pisali v enem od naslednjih člankov.
Medtem ko to berete, se že potepamo po metropolitanskem Singapurju, kjer se naše pravo popotniško življenje čisto zares začenja.
Našo pot lahko spremljate tudi na Instagramovih profilih @brigitayogita in @tombracko.
KOMENTARJI (28)
Opozorilo: 297. členu Kazenskega zakonika je posameznik kazensko odgovoren za javno spodbujanje sovraštva, nasilja ali nestrpnosti.