Reportaže

Obiskali smo enega največjih knjižnih sejmov na svetu: Šardža, meka tiskane besede

Šardža, 15. 11. 2021 08.00 |

PREDVIDEN ČAS BRANJA: 6 min
Avtor
Katja Dobrijević
Komentarji
0

V Šardži že 40 let prirejajo knjižni sejem. Tam gostijo svetovna imena literature, prirejajo različna predavanja, panele in prireditve, iz prve roke pa se začuti ljubezen do knjig, ki jo gojijo tamkajšnji ljudje. Po pogovoru z organizatorjem, tiskovnimi predstavniki, novinarji z vsega sveta in obiskovalci lahko zaključimo le eno – Šardža si zasluži naziv 'meka tiskane besede'. Na njihovem knjižnem sejmu na svetu so ponudili več kot 15 milijonov posameznih publikacij.

'Vedno obstaja prava knjiga'

V tretjem najbolj poseljenem mestu v Združenih arabskih emiratih, v mestu Šardža, že 40 let prirejajo knjižni sejem, ki je skozi leta rastel in počasi dobival na pomembnosti ter velikosti. Postal je eden glavnih svetovnih knjižnih sejmov, na katerega vsakoletno prihajajo gostje in sodelujoči z vsega sveta. Kot je v pogovoru za naš portal povedal predsednik Agencije za knjigo v Šardži Ahmed bin Rakkad Al Ameri (tudi eden najbolj vplivnih in najbolj bogatih Arabcev na svetu, op. a.), je Šardža v vseh teh letih postala stičišče kulture. Letošnji sejem je potekal med 3. in 13. novembrom, sejem za leto 2022 pa naj bi bil že v celoti dokončan. Predsednik sejma se z ekipo pripravlja že na tistega, ki prihaja čez dve leti.

Vedno obstaja prava knjiga.
Vedno obstaja prava knjiga. FOTO: SIBF 2021

Al Amerijevo ljubezen do sejma in knjig je bilo med intervjujem moč čutiti v njegovih besedah in v njegovih očeh. Od tod tudi letošnji slogan knjižnega sejma, ki se glasi: "Vedno obstaja prava knjiga." Ob vprašanju, kaj slogan pomeni, se je zasmejal in prisotne novinarje vprašal, kaj so naši hobiji in dodal: "O vsem tem obstaja knjiga. Kar koli ima človek rad, o tem obstaja knjiga. Prav vsak lahko zase najde nekaj za brati in tako lahko tudi otroke navdušimo nad branjem." Digitalizacija ga ne skrbi, saj so knjige večne in bodo zato vedno ostale 'in', kar smo se lahko tudi na lastne oči prepričali v Šardži.

Obiskali smo namreč omenjeni sejem, ki se razprostira na enem večjih prostorov v državi. 'Pod streho' so letos spravili več kot 15 milijonov posameznih knjig, več kot milijon različnih naslovov knjig v različnih jezikih, 1600 založnikov iz kar 83 držav in 11 dni pestrega programa, med katerim so ponudili različna predavanja pisateljev, grafikov, ustvarjalcev, na voljo so bili tudi poseben otroški program, hitri tečaji arabskega in španskega jezika, kulinarične delavnice, zabavne točke (od plesa do stand-up točk priljubljenih komikov) in še in še.

Gojenje ljubezni do knjig že od malih nog

To ni le knjižni sejem, ki je navdušil z velikostjo svojih prostorov, ki se razprostirajo skozi šest ogromnih hal, je tudi sejem, ki ponuja kotičke za oddih, za branje, kulinarične stojnice in manjše predavalnice, v katerih so vsakodnevno tekle različne pomembne debate. To je sejem, ki samozavestno zagotovi, da tisk še ni umrl in da bodo knjige resnično še dolgo ostale med nami. Ljubezen lokalnega prebivalstva do tiskovin in knjig je neverjetna. Vsakodnevno se na sejem pripelje več kot 20 šolskih avtobusov, saj si šole prizadevajo, da bi tudi najmlajši razvili ljubezen do tiskane besede. Sejem vsakodnevno obišče več deset tisoč ljudi in prav vsak s sejma odkoraka s kakšno knjigo. A ne le eno. Nekateri se po sejmu sprehajajo kar z nakupovalnimi vozički, v vrečkah mimoidočih pa je moč videti več knjig.

"Spomnim se, kako smo s šolo vsako leto prihajali na sejem. Zdaj, ko sem tu in sem dejansko del vsega tega, me nenehno prevevajo topli občutki, spomini na zgodnje šolanje," je za naš portal povedala 23-letna tiskovna predstavnica Maysam Al Mousily, ki je vsakodnevno skrbela za novinarje z vsega sveta. "Noro je, koliko je dela, a odziv novinarjev z vsega sveta je izjemen. Vsi so zelo zadovoljni in čuti se ljubezen do knjig. To je to, kar smo si želeli – povezati svet na tako lep način."

Od Trevorja Noaha do Jaya Shettyja in Nobelovih nagrajencev: imena, ki jemljejo dih

Ne le, da so v Šardži organizirali knjižni sejem, ki ga je obiskalo več kot milijon in pol obiskovalcev iz 109 različnih držav, na sejmu so poskrbeli tudi za dih jemajoče goste. Med drugim tudi mednarodne zvezde, ki po vsem svetu navdušujejo s svojimi publikacijami.

Med drugim je poslušalce navdušil eden in edini Jay Shetty, ki je pred meseci gostoval tudi v Ljubljani, in ki je svojim poslušalcem na srce položil, kako živeti najbolj srečno različico svojega življenja. Navduševal je še ameriški komik Trevor Noah, ki se je z gostovanjem v Emiratih pohvalil tudi na Instagramu, kjer je zapisal: "Kakšna noč! Kdo bi si misli, da je lahko knjižni sejem tako zabaven. Hvala Šardža za vabilo in hvala vsakemu od vas, ki ste se udeležili nocojšnjega dogodka in vseh drugih dogodkov, ki slavijo knjige."

A to ni vse, med povabljenci, ki so nagovorili prisotne, so bili tudi ameriški pisatelj AJ Finn, ki je napisal mednarodno uspešnico Woman in the window, BA Paris, avtorica trilerja Za zaprtimi vrati, ki govori o psihičnem nasilju med na videz srečnima zakoncema. Na sejmu sta pred množico spregovorila še producenta serije Money Heist, Javier Gomez in Diego Avalost. Gostili pa so tudi Abdulrazaka Gurnaha, letošnjega Nobelovega nagrajenca za književnost. 

Poučne otroške delavnice, zabava za odrasle in kulinarični kotiček s svetovnimi kuharji

A program ni bil le za odrasle, na sejmu je bilo vsakodnevno več delavnic za otroke, ki so se zvrstile od 10. do 22. ure. Otroci so lahko ustvarjali različne stvari, se podučili o prijaznosti, solidarnosti, skupaj brali knjige, gledali poučne filme in risanke, se z animatorji na zabaven način dotaknili pomembnih tem, kot so ekologija, solidarnost, umetnost, kultura ...

Za vse navdušene nad kulinariko so v posebnem kotičku sejma priredili nekaj delavnic s svetovno znanimi kuharji iz 10 različnih držav. V živo so svoje jedi pripravljali na kar 30 posameznih prireditvah. Prišli so španski chef Paco Perez, Argentinka Camila Loew, Britanka Becky Excell, ki je pripravljala svoje tipične brezglutenske jedi in mnogi drugi. 

Sejem, ki ljubi tiskano besedo in sejem, kot ga knjige potrebujejo

Vemo, da je v zadnjih 10 letih (in še več) internet v porastu in zato je vse, kar je digitalno, 'kul'. Vedno znova smo bombardirani z vseh strani, da so na voljo nove posodobitve telefona, računalnika, da so naše tehnološke igračke po dveh letih zastarele. Vedno znova nas opominjajo, da je vsaka stvar digitalizirana in da je dandanes že skoraj vsaka naprava tudi 'pametna'. Ni je naprave, ki vam danes ne olajša življenja. Pameten telefon? Seveda, le kaj je življenje brez njega. Pameten avto? Ja, tudi to obstaja. Bočno parkiranje še nikoli ni bilo lažje, ohranjanje varnostne razdalje pa nikoli varnejše. Pametna hiša? En plosk, klik ali žvižg in v hiši se ugasnejo vse luči.

A če nam tehnologija na vsakem koraku olajša marsikatero stvar, se zdi, da smo se z njo tudi polenili. Kdaj ste nazadnje prebrali kakšno knjigo? Bralna kultura Slovencev je zelo slaba. Slovenci naj bi, kot kažejo podatki Javne agencije za knjigo RS, v povprečju prebrali pet knjig letno. Naša življenja so postala vedno hitrejša, instantno zabavo imamo vedno na dosegu roke in zanjo skorajda ne potrebujemo več zavednega razmišljanja. Knjiga pa nam daje prav to. Vklop možganov, potovanje v nek drug svet, spoznavanje različnih ljudi, mišljenj, kultur in alternativnih svetov. Literatura je najbogatejša različica kulture. Toliko besed, pomenov in podob, kot jih nudi pisana beseda naenkrat, je težko preseči v kateri koli drugi obliki kulture. Morda se z menoj ne strinjate, a samo pomislite: Kdaj se je še zgodilo, da je bila filmska adaptacija knjige boljša od originala, od knjige?

In prav to so nam želeli predstaviti v Šardži. Knjige nudijo vse in še več. Imate radi filme? Za to obstaja knjiga. Pse? Tudi za to obstaja knjiga. Kuhanje? Za to obstaja knjiga. Znanost? Za to obstaja knjiga. Kot pravi slogan 40. knjižnega sejma v Šardži – Vedno obstaja prava knjiga.

  • krovni2
  • PRALNI STROJ
  • SESALNIK
  • ČISTILEC
  • klima
  • tv
  • ura
  • skiro
  • kosilnica
  • krovni

KOMENTARJI (0)

Opozorilo: 297. členu Kazenskega zakonika je posameznik kazensko odgovoren za javno spodbujanje sovraštva, nasilja ali nestrpnosti.