Namesto poležavanja na plaži, bujenje ob šestih: pet dni v policijski uniformi

S fotografom sva se v sredo ob sedmih zjutraj iz Ljubljane mimo zelenih hribčkov odpravila proti kočevskim gozdovom. V policijski vadbeni center Gotenica sva prispela ravno v času, ko so se na tamkajšnjem igrišču pripravljali na postrojitev. "Mirno! Na desno poravnaj se," smo zaslišali, ko smo se približali dogajanju. Višji policijski inšpektor Elvis Podlogar je ukazoval srednješolcem, ki so se v treh dneh povsem navadili na pravila, red in disciplino, ki vlada tukaj. Ko jih človek opazuje tako od daleč, bi težko uganil, da ne gre za prave policiste. Oblečeni so v uniforme in delujejo skladno.

Medtem ko je večina njihovih vrstnikov zadnje avgustovske dni preživljala na morju, potovanjih ali na domačih igriščih, je 50 srednješolcev iz različnih slovenskih krajev svoje počitnice zamenjalo za petdnevno izkušnjo v policijskem kampu KamPo 2026. Da so v Gotenici vsaj začasno postali del policijske zgodbe, so se začeli zavedati že, ko so prvič oblekli policijsko uniformo. "Občutek je bil zelo dober, čeprav so mi na začetku dali malo prevelike hlače. Dobiš en tak drug občutek. Tako ponosen si nase, da si tukaj," nam je zaupala Eva Zala, ki bo septembra vstopila v drugi letnik zobotehnične šole v Ljubljani. Čeprav ima še tri leta časa, da se odloči, kje bo po srednji šoli nadaljevala svojo pot, pa je že po treh dneh na kampu bila že precej odločena, da jo kličejo prav policijske vrste. Morda delno tudi zato, ker sta oba starša zaposlena na policiji in ji je zato poklic blizu. "Ampak starša nista najbolj navdušena, ker vesta, kako je," pravi Eva Zala. "Mi je pa kar všeč, tako da mogoče pa res. Sem videla še eno drugo plat," pravi najstnica, ki se ji zdi najbolj zanimivo delo kriminalistov in posebne policijske enote.

Čeprav je ura šele nekaj čez osmo, so najstniki že povsem zbujeni in pripravljeni na dolg dan, ki je pred njimi. Še pred postrojem so se namreč razgibali na jutranji telovadbi, se okrepčali na zajtrku in se seznanili z nekaj praktičnimi policijskimi postopki. "Danes je bil še posebej velik poudarek na uporabi plinskih razpršilcev, seveda prirejenih za učne potrebe," nam pojasni Simon Rosič, vodja poletnega kampa policije KamPo 2026. Po postroju so sledila kratka navodila, kako bo potekal dan, nato so se razdelili v dve skupini. Prva je spoznavala delo kriminalistov na zaigranem kraju zločina, druga pa delo mobilne kriminalistične enote in poligraf, popoldne sta se skupini zamenjali.

Dijaki so se kmalu razkropili na različnih koncih izobraževalnega centra, kjer so jih čakali čisto pravi kriminalisti. Po nekaj korakih smo se znašli na kraju kaznivega dejanja, kjer je potekal ogled prerešetanega rdečega golfa. "Našli so pištolo, našli so mobilni telefon, tukaj so našli še en listek. Vidimo sledi streljanja na avtu," nam je okoliščine na kratko opisal inštruktor. Potencialni bodoči kriminalisti so prečesavali tla, iskali tulce in druge dokaze.

Povsem realističen scenarij, ki ima sprva več vprašanj kot odgovorov. Vsak košček informacije, vsaka sled pa kriminalistom lahko pomaga razrešiti uganko. Inštruktor je mladim demonstriral tudi, kako s pomočjo palic kriminalisti določijo smer in višino, iz katere je storilec streljal. Vse te informacije so mlade glave z zanimanjem kar vpijale vase.

Spustili smo se po bregu navzdol, kjer smo pod streho zagledali drugi dve postojanki. Za prvo mizo so se udeleženci učili, kako kriminalisti iščejo po bazah in odkrivajo denimo ukradena vozila. Za drugo mizo pa so opravljali že pravo forenzično delo. Na različnih predmetih so namreč ob pomoči inštruktorjev iskali prstne odtise in skušali ugotoviti, kakšen predmet so storilci uporabili za vlom.

Kerim, ki gre septembra v 2. letnik, se trenutno šola za avtokaroserista v Ljubljani. V Gotenici pa se je naučil, kako s steklenice odvzeti prstni vtis. "To je nekaj novega zame, meni je bilo super zanimivo. Nekaj novega sem se naučil," pravi najstnik, ki ima že jasno začrtan cilj: "Najprej končati trenutni program 3+2, potem pa na višjo policijsko šolo in potem v specialno enoto."

Ob njem sedi Sara, prav tako dijakinja drugega letnika, ki trenutno sicer obiskuje program predšolske vzgoje na jeseniški srednji šoli. A tudi ona se je za kamp odločila zaradi želje, da bi nekoč postala policistka: "Policija me že od otroštva veseli, pa tudi več prijateljev in prijateljic sem tukaj dobila. Se mi zdi, da se dobro razumemo. Zanima me delo različnih kategorij v policiji, zato sem se prijavila na kamp, da se bom lahko potem odločila za prihodnost."

Fotografu z nasmeškom pokaže prstni vtis, ki ga je pravkar našla. "Zelo dobre izkušnje sem že dobila in se mi zdi, da je to delo res zame," pravi in doda, da bi še najraje delala kot kriminalistka ali v konjenici.

V petih dneh, kolikor je trajal kamp, so dijaki spoznali celo paleto poklicev znotraj policije. "Najprej so se seznanili z nošenjem uniforme, s pomenom simbolov, zastave, grba, da sploh začutijo pomen policije, da služijo državi. Potem pa spoznavajo klasične policijske postopke, področje kriminalistične policije, posebne policijske enote in specialno enoto, delo z živalmi. Tukaj smo imeli konje, pse. Spoznajo delo s poligrafom, mobilno kriminalistično skupino, letalsko enoto ... Praktično vse bodo spoznali in tudi izkustveno preizkusili, da dejansko vidijo, kaj jih zanima, kje bi se našli v tem poklicu," nam je pojasnila Maja Adlešič, glavna vodja poletnega policijskega kampa.

Ema iz 3. letnika Gimnazije Novo mesto je nad izkušnjo navdušena. Že lani se je prijavila na kamp, a ni bila sprejeta. "Zato sem letos znova poskusila srečo, če bom sprejeta, in sem bila. Meni je blazno super," poudari. Izkušnja je še posebej dobrodošla zato, ker se bo prihodnje leto morala odločati za nadaljnjo karierno pot. "Si se že odločila, da boš policistka?" jo vprašam. "Mene to že od nekdaj zanima in mi je všeč, da lahko to tudi sprobam. Sicer se odločam še med športno fakulteto, ampak me vsak dan bolj prepričuje, da grem v to smer," priznava.

Edina postojanka, ki ni bila na prostem, je bila predstavitev dela s poligrafom. Eva Zala se je opogumila in sedla na stol, da je lahko inštruktor pokazal, kako med testiranjem na poligraf priklopijo priče ali osumljence in kaj med tem opazujejo. "Sem mislila, da bom veliko bolj živčna, ampak nisem bila. Zanimivo je, ko lahko gledaš, kako dihaš," nam je zaupala. Pa tudi, da si je poligraf predstavljala povsem drugače: "Nisem vedela, da to v bistvu preiskujejo emocije. Sem mislila, da je to res detektor laži. Potrebnega je veliko znanja. Nisem vedela, da je to taka zapletena zadeva."

V zanimivem predavanju je inštruktor pojasnil, kako poligraf deluje, kako in kdaj ga uporabljajo, koliko časa traja sam postopek in zakaj se rezultati poligrafa ne uporabljajo kot veljavno dokazno gradivo na sodišču. Poligraf služi bolj kot usmeritev ali potrditev kriminalistom. V praksi pa se vse manj uporablja tudi zato, ker je vse manj policistov, ki so usposobljeni za poligrafska testiranja. Poleg tega se vse bolj uvaja druga metoda ugotavljanja verodostojnosti izjav, ki se ji reče "znanstvena analiza vsebine" (angleško: scientific content analysis), pri kateri se analizira struktura govorjene in pisane besede.

Ko je skupina zaključila s spoznavanjem poligrafa, se je zamenjala z drugo ekipo, ki je nedaleč stran končala s spoznavanjem mobilne kriminalistične enote. Mnogim so kar zasvetile oči ob pogledu na maskirno in zaščitno opremo ter pravo orožje. A tudi tukaj mladi niso bili le nemi opazovalci. Ekipa inštruktorjev je najprej demonstrirala, kako varno vdrejo v stanovanje, kjer se nahaja oboroženi moški. Nato so še dijaki prijeli za vadbene pištole, ki so kopija pravega policijskega orožja, le da so modre barve in da v njih niso pravi naboji, pač pa naboji z barvo. V svojo vlogo so se povsem vživeli, da so navdušili tudi inštruktorje.

"V bistvu je zelo zanimivo, ker lahko sprašujemo, opazujemo in tudi poskusimo, ne samo gledamo," pravi Aleks, dijak 2. letnika Elektro in računalniške šole Ptuj. Prav možnost, da delo policistov izkusi na lastni koži, je razlog, da je brez pomisleka teden počitnic zamenjal za kamp: "Boljše mi je, da neko izkušnjo pridobim, kot da sem doma. Dan gre kar hitro mimo, to moram reči."

Aleksa je najbolj navdušilo ravno ekipno delo. "Vidim se v takšnih situacijah, ko lahko s skupino delaš taktično," pravi. Čeprav še ni povsem odločen, katero pot bo izbral, ga najbolj privlači delo kriminalistov in specialne enote.

Specialno enoto so podrobneje spoznavali v četrtek, ko se jim je na kampu pridružil tudi Franko Bajc. "Je znan magnet za mlade, ki je nenazadnje tudi sodeloval že s policijo pri nastanku dokumentarnega filma Pot panterjev," je pojasnil Rosič. Organizatorji se namreč skušajo na različne načine približati mladim. "Mladi so drugačni, kot smo bili mi, ko smo začeli v policiji. Zanimajo jih drugačne aktivnosti, drugače sprejemajo policijo, nas pozitivno presenečajo. Prilagodili smo naše delo njihovemu pogledu, temu, kaj jih zanima, se z njimi pogovorili o tem, kaj in kje spremljajo. V bistvu je to vzajemno izobraževanje – oni nas učijo, kaj moramo mi še nadgraditi, da bomo zanimivi za njih, in mi njih učimo, zakaj je ta poklic tako pomemben," pa dodaja Adlešičeva.

"Ugotovili smo, da praktično večino informacij dobijo iz družbenih omrežij. Hočejo kratke, zgoščene informacije," pojasni Adlešičeva. Prav zato je nastal tudi kamp, ki predstavlja nadgradnjo klasičnih predstavitev na šolah in sejmih.

Pri delu z mladimi pa so bili izjemnega pomena tudi kandidati drugega letnika višje policijske šole. Ti so bili nekakšna vez med policisti promotorji in udeleženci kampa ter so skrbeli tudi za bolj zabavni del programa. "Mislim, da mi z mladimi lahko hitreje stkemo vezi, nas lažje kaj vprašajo. Bolj poznamo tudi kakšne njihove probleme, težave, vprašanja, s katerimi smo se tudi mi soočali dve leti nazaj, ko nismo čisto točno vedeli, če bi se vpisali na Višjo policijsko šolo," pravi bodoča policistka Taja Nabergoj, ki bo s 1. oktobrom postala pooblaščena uradna oseba.

Policija kamp v celoti financira, zanimanje mladih zanj pa je bilo izjemno, kljub temu, da ga niso na veliko oglaševali. "V zelo kratkem času se je prijavilo okoli 160 dijakov. Ker pa smo imeli samo 50 prostih mest, smo udeležence naključno izžrebali," še pravi vodja kampa. Kljub naključnemu žrebu pa se je izkazalo, da je bilo med udeleženci skoraj polovica deklet in polovica fantov.

To pa je dobra popotnica za Policijo, ki se sooča s pomanjkanjem kadrov. "Dejstvo je, da odhajajo v pokoj velike generacije nekdanjih kadetov. Poleg tega so razmere na trgu zelo zaostrene. Kot veste, povsod primanjkuje delavcev. Mi poskušamo s to aktivno promocijo zaposlovanja čim bolj nekako privabiti ljudi, da se nam pridružijo. V marcu je bil prvi razpisni rok v Višjo policijsko šolo, trenutno do 27. avgusta poteka še drugi vpisni rok," pravi Adlešičeva. Upajo, da bodo jeseni lahko v svoje vrste sprejeli nekaj več kot 200 novih kandidatov.

"Če imajo radi šport. Če so odprti, komunikativni, pripravljeni delati, pomagati ljudem, se imeti tudi fajn, delati z zelo strokovno dobro podkovanimi ljudmi, jim priporočam Tacen. Če pa niso čisto prepričani, lahko pridejo na informativne dneve, dneve odprtih vrat, na KamPo, kjer je ogromno ljudi, ki z veseljem odgovorijo na vsa njihova vprašanja ali dileme," pa je na dušo vsem, ki jih zanima poklic policista, položila Taja.

Čeprav je bil kamp zasnovan kot promocijska dejavnost ob pomanjkanju kadra v policiji, organizatorji poudarjajo, da gre za več kot le iskanje novih kandidatov. "Želimo si, da bi se deklarirali kot kamp za življenje," pravi Rosič. Udeleženci so zagotovo s seboj odnesli neprecenljive izkušnje, pa tudi nova prijateljstva, in morda bodo čez nekaj let znova z ramo ob rami skupaj v modrih vrstah.