Poolimpijski Soči: Kaj je ostalo po najdražjih olimpijskih igrah vseh časov?

Še več. Podnebje v Sočiju je bolj sredozemsko. "Tudi mi smo bili skeptični," pod palmami na obali Črnega morja pripoveduje domačinka Karina Kesian, turistična vodnica. Zato ni čudno, da so bile olimpijske igre v Sočiju najdražje igre vseh časov. Te dni smo obiskali mesto ob Črnem morju in uro oddaljen Roza Hutor, prizorišče olimpijskih tekem v alpskih disciplinah.

So bile olimpijske igre vredne svoje cene?

Infrastrukturno je bil Soči najzahtevnejši projekt v zgodovini olimpijskih iger, cena pa je s predvidenih 12 narasla na vrtoglavih 50 milijard dolarjev. Zgradili so 550 kilometrov novih cest in železnic, štiri moderne smučarske centre, tri olimpijske vasi, številne hotele in kar šest olimpijskih stadionov, od katerih največji sprejme 40.000 ljudi. Dolgove naj bi Rusija odplačevala celih 20 let.

Olimpijske igre v Sočiju so bile osebni projekt Vladimirja Putina, triumf njegove vladavine. In tudi danes ruski predsednik skrbi, da se v olimpijskih objektih v Sočiju ves čas nekaj dogaja. "Prebivalci smo zdaj zadovoljni," pripoveduje Kesianova. Pred igrami so se namreč ponašali zgolj s poletnim turizmom. Soči je bil v preteklosti, še posebej v času Sovjetske zveze, priljubljeno letovišče ruske elite, rezidenco je tu imel tudi Stalin. "Po igrah imamo tudi zimski turizem, imamo dobre povezave med morjem in smučišči, imamo delovna mesta," pravi. Presenečeni boste, kako slabo Rusi govorijo angleško. A s pomočjo slovenščine in prevajalnika na telefonu se tu zmeniš vse. "Življenje je zdaj vse leto živahno," nadaljuje Kesianova, ki je tudi učiteljica angleščine. V ogromnih stadionih prirejajo številne kulturne, politične, športne dogodke, pridobili so tudi stezo za formulo 1.

Vzdrževanje megalomanskih objektov po vsakih olimpijskih igrah terja astronomske stroške. Zato ni nič čudnega, da po igrah ostanejo zapuščeni objekti, ki z leti propadajo, spomnimo se le Sarajeva. Mnogi se tako sprašujejo, ali se tako veliko finančno breme državi gostiteljici izplača. Vsaka država ima olimpijski cilj, kako torej živeti v poolimpijskem obdobju – južnokorejski analitiki so denimo izračunali, da bodo OI v državi spodbudile gospodarski razvoj v višji vrednosti od cene OI. Čas bo pokazal svoje.

Tudi Putin je imel načrt. S "projektom Soči" namreč ni pokazal zgolj svoje sposobnosti in moči, temveč je tudi domače goste prepričal, naj se iz St. Moritza pozimi in St. Tropeza poleti vrnejo v domačo turistično Meko. Očitno mu je uspelo. Smučišča so te dni polna ruskih gostov, Soči vsako leto obišče štiri do pet milijonov turistov. A domači gostje niso dovolj. "Vsako leto se usmerimo na nov trg in dodamo novo direktno letalsko linijo – nazadnje smo pridobili Dubaj, iranski in arabski trg, letos smo se usmerili na Kitajsko, vendar tam uspeha ni," priznava naša armenska vodnica. Večina od 440.000 prebivalcev Sočija so namreč Armenci.

Pogled na palme in sneg

Soči je pozimi vabljiv tudi zaradi svojevrstne eksotike. Ponuja dva razgleda – na Črno morje in bujne palme ter na zasnežene vrhove kavkaškega gorovja. Ta eksotika pa ima tudi svojo ceno. Subtropsko podnebje omogoča gojenje čaja, zato pa je sneg pogosto pod vprašajem. Če zapade, je res nekaj posebnega – gre za puhast pršič, odličen za smuko. A če ga primanjkuje, boste smučali po kamenju. Nad čimer pa se Rusi ne pritožujejo. Šele potem smo dojeli, zakaj – večina ima izposojene smuči. In še to – toliko začetnikov in deskarjev na kupu ne boste srečali na nobenem drugem evropskem smučišču.

Novinarji z vsega sveta (šlo je za vsakoletno srečanje in tekmovanje novinarjev smučarjev) smo bili nastanjeni na smučišču Roza Hutor, v olimpijski vasi, 1100 m visoko. Smučišče, ki ima 100 kilometrov prog, se razteza do višine 2400 metrov, smučarska vozovnica stane okoli 50 evrov.

O propadanju in zapuščenosti, na kar so takoj po olimpijskih igrah opozarjali nekateri zahodni mediji, zdaj ni sledu. Dobri hoteli, v katere se  prismučaš, odličen servis, mogočni razgledi, tudi na Črno morje v daljavi. Žal je bila proga, kjer je potekal olimpijski smuk, zaprta, saj so priprave na svetovni pokal v ženskem smuku, ki bo prihodnji teden, že v polnem teku.

Česar na smučiščih nismo vajeni, je skrb za varnost. Že na vhodu v Roza Hutor so zapornice. Vsako vozilo mora ustaviti, goste usmerijo skozi skenerje v posebni leseni hišici, vozilo pa preiščejo celo s psom! Tudi pred vsako žičnico stoji možak v uniformi in napisom "security". Toliko skeniranj, fotografiranj, toliko nadzora na smučarskem oddihu ne doživiš prav pogosto.