Več udobja, prostora in boljši pogoji za ljubljanske zapuščene živali

Že ko smo stopili na dvorišče Zavetišča za zapuščene živali Ljubljana v Gmajnicah, smo videli, da je na tleh nekdanjega zavetišča zraslo več objektov, ki so prostornejši, svetlejši in že na prvi pogled delujejo bolj dostojno. Vodja zavetišča Marko Oman nam je nato razkazal vse prostore in zadovoljen pojasnil, da nova pridobitev živalim omogoča prijetnejše bivanje, medtem ko čakajo na novo življenjsko priložnost oziroma na novega posvojitelja, zaposlenim pa boljše pogoje za delo.

Ne le da so bili prostori starega zavetišča tesni in jih je primanjkovalo, temveč tudi niso več ustrezali sodobnim standardom. Materiali so bili dotrajani, nekateri neprimerni in nepralni, zato sta bila čiščenje ter razkuževanje težavna. Preprečevanje širjenja bolezni sta še dodatno oteževala neprimerno ogrevanje in prezračevanje. Zaradi neustrezne komunalne ureditve in močvirnega terena so bili prostori vlažni, večkrat tudi poplavljeni. Zato so bili zaposlen, ki so se skupaj z živalmi v nove prostore preselili pred približno tremi tedni, modernizacije izjemno veseli. "Seveda se na začetku še iščemo, na novo je treba določiti rutino, potek dela. A zavetišče je v prvi vrsti namenjeno živalim, ki so zapuščene in potrebujejo našo pomoč, zato naša želja, da jih čim bolje oskrbimo, ostaja enaka. Želimo jim nuditi ne samo tisto, kar potrebujejo, ampak čim več, kar je mogoče, da bi se pri nas tudi dobro počutili. Predvsem pa jim želimo poiskati novi dom," je poudaril Oman in ob tem dodal, da je pomembno, da se dobro počutijo tudi zaposleni in prostovoljci, saj je delo naporno.

V Zavetišču Ljubljana namreč vsako leto sprejmejo in oskrbijo več kot 2.000 zapuščenih živali, kar je četrtina vseh zapuščenih živali v Sloveniji. V novih prostorih bodo zdaj lažje prebile čas, medtem ko čakajo na novega skrbnika. Prostori zanje so svetlejši in tudi ogrevani, saj so številne navajene bivati v stanovanjih oziroma hišah. Na izbiro imajo, ali se bodo zadrževale v notranjem, ogrevanem delu ali v zunanjem, kamor gredo lahko skozi loputna vrata. Vsi prostori so tudi opremljeni z dobro ventilacijo, je pojasnil Oman.

'Sprejeli bomo lahko 50 odstotkov več psov in 100 odstotkov več mačk'

Novi objekti so zasnovani sektorsko, kar omogoča veliko fleksibilnost zaradi sezonskih nihanj v številu in strukturi živali. Taka zasnova pa je tudi dobra rešitev za preprečevanje širjenja kužnih bolezni, saj lahko začasno zaprejo le sektor, v katerem bolezen izbruhne, in ne celotnega zavetišča. "Kar pa je najpomembneje, povečujemo kapacitete. Ko bo zavetišče dokončno zgrajeno, bomo lahko sprejeli 50 odstotkov več psov, mačk pa celo 100 odstotkov," je zadovoljen Oman. Do zdaj so kapacitete namreč omogočale namestitev največ 80 psov sočasno, po novem jih bodo lahko 120, in sicer v 47 bivalnih prostorih. Mačk so sprejeli že 150, a so morali zaradi pomanjkanja prostora prositi za pomoč občane, da so jih vzeli k sebi v začasno skrbništvo. Čeprav začasnega skrbništva za najmanjše mačje mladiče ne nameravajo ukiniti, pa bo v zavetišču po novem prostora za 200 mačk, je pojasnil sogovornik.

Celotno zavetišče bo predvidoma zgrajeno do junija prihodnje leto. Trenutne kapacitete so 24 prostorov, v katere lahko namestijo 72 psov. Ker prostore za mačke še gradijo, za zdaj uživajo v pasjih, nekatere pa še v starem delu zavetišča. Sicer pa bodo trenutnih 46 podstandardnih nadomestili s 64 dvojnimi bivalnimi prostori za mačke.

Več prostora za mačke je prilagoditev na nove razmere. Če so bili ob ustanovitvi zavetišča glavni problem predvsem zapuščeni psi, so danes največji izziv zapuščene ali prostoživeče mačke. V preteklosti so številni neželeni mačji mladiči končali v obcestnih jarkih, smeteh ali rekah, danes jih občani kot najdene prijavijo zavetišču. Zmanjšuje pa se število oskrbovanih prostoživečih mačk, kar je posledica uspeha skoraj deset let trajajočega projekta kastracij in sterilizacij nikogaršnjih mačk, so pojasnili iz Zavetišča Ljubljana.

Kastracija oziroma sterilizacija – odgovoren odnos do živali

V prihodnosti si želijo še bolj osveščati in informirati ljudi, kar bo zdaj lažje, saj so dobili novo, prostorno predavalnico. "Čim več bomo delali na preventivi, da bi na ta način preprečili, da bi živali sploh bile zapuščeni. Zdaj bomo lahko še tesneje sodelovali z društvi in ostalo javnostjo. Želimo si čim več dogodkov na temo odgovornega odnosa do živali, da bi bili vsi skrbniki dobri do živali in bi jih dali sterilizirati oziroma kastrirati ter tako preprečili kotitev nezaželenih mladičev," je izpostavil Omana.

Pomembno je tudi mikročipiranje, predvsem mačk. Dobro bi bilo, če bi se njihovi skrbniki odločili in jih označevali po vzoru psov, meni sogovornik. "Psa zaradi mikročipa lahko zelo hitro vrnemo domov. Kar tri četrtine psov, ki jih sprejmemo v zavetišče, vrnemo skrbnikom. Žal pri mačkah opažamo, da ostajajo izgubljene za vedno. Je pa nekaj primerov, ko so bile mačke vrnjene lastniku po dveh, treh letih – vse zaradi mikročipa," je pojasnil.

Trenutno je v zavetišču 10 psov in 95 mačk

Učinkovitost mikročipov se kaže tudi v številu psov v zavetišču v določenem obdobju. Trenutno jih v Gmajnicah biva zgolj 10. Psa namreč lastniku s pomočjo mikročipa vrnejo v dnevu ali dveh. Poleg tega je nizko število rezultat uspešne oddaje psov posvojiteljem, je zatrdil Oman: "Tisti, ki iščejo novi dom, pa so pri nas povprečno od 70 do 100 dni. To so predvsem psi, ki so poškodovani, bolni ali starejši oziroma imajo določene vedenjske posebnosti in jih je treba socializirati. Pri teh psih traja dlje časa, da jih pripravimo na posvojitev. Mladiči pa, če so zdravi, gredo zelo hitro."

Seveda so tudi izjeme, ki na posvojitelja čakajo več let. Pred tremi tedni so ravno oddali psa, ki je stanoval v zavetišču več kot pet let in je s tem postal rekorder. Ostaja še Hrust, ki je prišel nekaj mesecev kasneje. Oman upa, da Hrust ne bo prevzel rekorda, ampak da se bo tudi zanj našel ljubeč in odgovoren lastnik, ki mu bo lahko nudil več pozornost, kot je živalim lahko zagotovijo v zavetišču.

Ob našem prihodu so v Gmajnicah imeli 95 mačk, a se število zelo hitro spreminja, je povedal Oman. Odvisno je predvsem od sezone, ki se v tem času končuje. "Letos smo imeli na višku sezone naenkrat nameščenih 148 mačk. Vsem nam je uspelo zagotoviti oskrbo. Sicer pa smo do zdaj oddali že 410 mačk. Prizadevamo si, da jih bomo do konca leta od 450 do 500," je ocenil.

Bolje posvojiti žival, kot jo kupiti preko spleta

V ljubljanskem zavetišču so zadovoljni, saj praktično ne mine dan, ko ne bi oddali vsaj ene mačke. Mladiči so na voljo, ko so stari tri mesece, odrasle mačke pa morajo zaključiti 14-dnevno karanteno. Po tem obdobju jih ljudje hitro posvojijo, običajno že v nekaj dneh. Redke ostanejo dlje časa, vendar nikoli več kot eno leto.

V Gmajnicah so veseli, da ljudje vse raje posvojijo živali iz zavetišča in se ne odločajo več pogosto za nakup preko spleta. "Tako jim ponudijo dom, hkrati pa dobijo 'servisirano' žival. To pomeni, da so vse živali, preden jih oddamo iz zavetišča, sterilizirane, kastrirane, mikročipirane, cepljene proti kužnim boleznim, mačke pa so tudi pregledane, ali imajo kužne bolezni. Dobijo pa tudi sredstva proti parazitom," je pojasnil.

Mnogo pasemskih živali brez dokumentov namreč ponujajo po spletu za precej nižjo ceno, kot sicer stanejo na tržišču enake z vsemi dokumenti o vzreji. Cena je seveda mamljiva za kupce, vendar cenejše živali največkrat prihajajo s farm, kjer so zaprte v kletkah in imajo izključno nalogo, da kotijo mladiče. Ker živijo v slabih pogojih, so tudi mladiči pogosto bolni ali imajo dedne bolezni. Poceni nakup se tako lahko hitro sprevrže v drag strošek zaradi zdravljenja, je na koncu še opozoril naš sogovornik.