12°C
Ruski orjak v Mariboru: zimski spanec največjega helikopterja na svetu

Ruski orjak v Mariboru: zimski spanec največjega helikopterja na svetu

Na mariborsko letališče je konec septembra iz Južnega Sudana prigrmel orjaški helikopter sovjetske izdelave Mil Mi-26. Tam je opravljal naloge v sklopu misije Združenih narodov v državi, ki je pred devetimi leti razglasila svojo samostojnost. Zdaj ga čaka zimski spanec, nato pa bo poletel na novo misijo. Mi-26 je največji helikopter na svetu, ki se je izkazal v številnih operacijah, med drugim pri sanaciji černobilske nesreče.

Dimenzije ruskega helikopterja, ki počiva na letališču Edvarda Rusjana v Mariboru, so težko predstavljive, dokler se ob njegov trup ne postavi človek. Vseeno je treba navesti nekaj številk, ki ponazarjajo, za kakšno 'pošast' gre. Transportni vojaški helikopter Mi-26 upravlja kar pet članov posadke (dva pilota, navigator, inženir in tehnik), hkrati pa lahko na krovu nosi še 85 oseb. Dolg je kar 40,025 metra, visok pa 8,15 metra. Premer osemkrakeka glavnega rotorja je 32 metrov, repnega pa 7,6 metra. 

Mi-26 je rekorder tudi po teži tovora, ki ga lahko dvigne in dostavi na odrejeno destinacijo. Prazen helikopter tehta dobrih 28 ton, medtem ko je njegova največja vzletna masa z obešenim tovorom kar 56 ton. Največja normalna vzletna masa je sicer 49.500 kilogramov. Tako velika nosilnost je bila zagotovljena z namenom prevoza amfibijskih oklepnih transporterjev, balističnih raket in druge vojaške opreme na oddaljene lokacije. Njegova kapaciteta je tako primerljiva z ameriškim transportnim letalom C-130 Hercules. 

Konstrukcijo helikopterja delno krepi tudi titan. Sredica rotorjevih krakov je iz ojačanega jekla in prevlečena s steklenimi vlakni. Vsi rotorji imajo tudi vgrajen električni sistem za preprečevanje nastajanja ledu. Njegovi turbogredni motorji Lotarev D-136 so najmočnejši helikopterski motorji na svetu. Ruski orjak moč pridobiva s pogonsko turbino, ki je povezana z reduktorjem, ta pa zmanjša velike vrtljaje turbine. Reduktor VR-26 so pri konstruktorju Mil (Moskovskij vertoljotnij zavod imeni M.L. Milja) izdelali kar sami, potem ko je dobavitelj reduktorjev trdil, da česa takega ni mogoče izdelati. 

V lasti helikopterja so tudi številni drugi zmogljivostni rekordi, med drugim rekord najvišje mase na višini 2000 metrov, in sicer 56.758,8 kilograma.  

Od Černobila do največje helikopterske tragedije

Razvoj težkega helikopterja, katerega osnovna teža je dvakrat manjša od maksimalne vzletne teže, so začeli v sedemdesetih letih 20. stoletja. Projekt se je najprej imenoval Izdelije 90, oznako, ki jo nosi zdaj, pa je dobil pozneje. Helikopter za vojaško in civilno uporabo je zasnoval Marat Tiščenko. Namen Mi-26 je bil torej prevažanje strojev v odmaknjene kraje v Sibiriji, v vojaškem smislu pa za, kot že omenjeno, prevoz oklepnih vozil, balističnih raket in drugega orožja.

Prvi težkokategornik je poletel 14. decembra 1977. Razvoj helikopterja je bil končan leta 1983, leta 1985 pa je vstopil v redno civilno in vojaško službo v Sovjetski zvezi. Le leto dni pozneje pa ga doletel prvi resnejši preizkus. 

Za ogled vsebine z družbenih omrežij omogoči piškotke družbenih omrežij. Omogoči piškotke

Po jedrski katastrofi v Černobilu so Sovjeti aktivirali 30 helikopterjev Mi-26, ki so na območju jedrske elektrarne opravljali meritve sevanja in nad poškodovanim reaktorjem raztrosili večje količine izolacijskega materiala. Prav tako so helikopterji v bližino elektrarne dostavljali večje količine težkega tovora, ki je bil nujen za odpravljanje posledic nesreče. Helikopterji so bili opremljeni s posebno zaščito, ki je posadko varovala pred sevanjem na kontaminiranih območjih. Kljub temu naj bi neuradno sevanje vplivalo na zdravje nekaterih pilotov. Ob tem je treba dodati, da se helikopterska nesreča, kot jo prikazuje BBC-jeva serija Černobil, v resnici ni zgodila. Drži pa, da je na območju elektrarne nekaj tednov po nesreči res strmoglavil vojaški helikopter, verjetno Mi-8, ki je med operacijo trčil v žerjav.

Oktobra 1999 je Mi-26 sodeloval pri arheološkem podvigu. Iz sibirske tundre je do laboratorija v Katangi pretovoril 25-tonski blok zmrznjene zemlje, v kateri se je ohranil 23.000 let star sibirski mamut. Zaradi velike obremenitve so morali helikopter poslati na podroben tehnični pregled in popravilo.

Leta 2002 je izposojeni Mi-26 pomagal ameriški vojski v Afganistanu pri reševanju helikopterja MH-47E Chinook, ki je med operacijo Anakonda obtičal v hribih nad Sirkankelom na višini 2600 metrov. Posadki je uspelo evakuirati 12-tonski helikopter. Pred tem so seveda izpraznili rezervoar z gorivo, odstranili rotorje in drugo nenujno opremo. Šest mesecev pozneje so rešili še helikopter CH-47, ki je zasilno pristal severno od mesta Bagram.

Za ogled vsebine z družbenih omrežij omogoči piškotke družbenih omrežij. Omogoči piškotke

Ruski velikan je sodeloval tudi pri sanaciji posledic potresa leta 2008 na Kitajskem in pri reševanju norveške helikopterske posadke, ki je obtičala v bližini hriba Divgagaisa.

Z Mi-26 pa je povezana tudi največja helikopterska tragedija v zgodovini. 19. avgusta 2002 so namreč čečenski separatisti v bližini glavnega mesta Grozni z raketo zemlja-zrak zadeli ruski vojaški helikopter. Ta je moral zasilno pristati, vendar je nesreča hotela, da je pristal na minskem polju. Helikopter je ob pristanku razneslo, umrlo pa je vseh 127 ljudi na krovu.

Od začetka serijske proizvodnje je bilo izdelanih približno 330 Mi-26, čeprav jih še izdelujejo. Trenutno so Mi-26, poleg Ruske federacije, v službi še na Kitajskem, v Belgiji, Indiji, Peruju, Belorusiji, Mehiki, Alžiriji, Kazahstanu, Venezueli, Jordaniji, Kongu, Kambodži in Severni Koreji.