Magazin

Kaj je za zasutimi predori? Kje se nahaja vhod v drugi sklop rovov? In kam za vraga je izginila gospa Hilda?

Maribor, 12. 01. 2020 09.07 |

Rovi pod nekdanjim Tamom
Avtor
Tina Švajger
Komentarji
91

Globoko pod površjem mariborskega Tezna je dolga desetletja tiho ždela legenda o skrivnostnih 'Hitlerjevih' rovih in le čakala na to, da jo nekdo znova odkrije. Skrite in spregledane zgodbe mariborskega podzemlja se danes počasi, korak za korak, razkrivajo vedoželjni javnosti. Še več – vsi nostalgiki, zgodovinski navdušenci in radovedneži se lahko vanje podate kar sami. Morda pa bo prav vam uspelo razvozlati sistem temačnega blodnjaka, najti prehod v druge sklope rovov ali odgovoriti na begajoče vprašanje: Kam je izginila uradnikova pomočnica Hilda Fišer?

Kje se nahajajo prehodi v ostale rove? Kaj je v zasutih hodnikih? Je del rovov segal celo do Kidričevega?
Kje se nahajajo prehodi v ostale rove? Kaj je v zasutih hodnikih? Je del rovov segal celo do Kidričevega? FOTO: Miro Majcen

Globoko pod zemljo, približno 15 metrov pod površjem mariborskega Tezna – kot smo razkrili že v prejšnjem prispevku – 'tiči' torej še do nedavnega skrit sistem rovov, ki jih je med drugo svetovno vojno dal zgraditi nacistični okupator. Podzemni labirint je služil za potrebe nemotene proizvodnje delov za letalske motorje.

Šepet o skrivnostnih mariborskih podzemnih hodnikih in bunkerjih skozi desetletja ni potihnil. Čeprav je okupator zaukazal molk, so pripovedi redkih Mariborčanov, ki so z gotovostjo vedeli zanje, postajale vse glasnejše. Pravzaprav je postala to kar tezenska urbana legenda. Ki je v temi zgodovine čakala, da jo nekdo spet odkrije.

Rove si je danes moč ogledati. Zavod Poslovno Proizvodna Cona Tezno (Zavod PPCT ali na kratko Cona Tezno), ki skrbi za infrastrukturo nekdanjega Tama, od leta 2017 namreč pripravlja dobro uro in pol trajajoče vodene oglede, na katerih obiskovalce popeljejo skozi zgodbo podzemne vojne proizvodnje. Tudi v uredništvu 24ur.com smo se na lastne oči prepričali o enormnosti načrtov Tretjega rajha. In kako so rovi videti danes?

Danes v rove vodi le še en vhod

Edinega še obstoječega vhoda v podzemni kompleks – zdaj, ko veš, kje iskati – sploh ni tako težko najti. Pravzaprav je tako 'zakamufliran' oziroma zlit z industrijsko okolico, da ga – če ne veš, za kaj gre – zlahka tudi spregledaš. Za staro Tamovo kotlovnico, ki je nekoč služila za ogrevanje celotnega območja, je manjša ograjena travnata površina, pred katero nas pričaka vodnica Barbara Izlakar.

Če se v Cono Tezno pripeljete s Ptujske ceste, v križišču med Hoferjem in Lidlom zavijete na Zolajevo ulico. Nato greste naravnost mimo edinega semaforja v coni in nadaljujete na Perhavčevo ulico. Še pred podjetjem Messer oziroma nasproti stoječega Športnega centra Barada – za prvo halo, ki jo zagledate na levi strani, zavijete levo na ozko makadamsko cesto. Tam boste zagledali staro kotlovnico, kjer je možno parkirati.

Manjše skupine nadobudnežev ni ustavil niti dež, ki je tisto popoldne lil kot za stavo. Dežni škornji – da pridemo primerno oblečeni in obuti, so nam svetovali že prej – pa nam bodo prišli še kako prav tudi tam spodaj. Izlakarjeva nas pospremi do kontejnerja, kjer se preoblečemo v modre delavske halje, na glavo poveznemo zaščitne čelade, v roke dobimo svetilke. Izkušnja bo karseda pristna.

Ob zvokih sirene iz časa vojne se spustimo po 90 stopnicah, okoli 15 metrov pod površje, v industrijsko preteklost Maribora. 'Sprehod navzdol' ves čas spremlja hrup vodne črpalke, katere ogromna cev se spušča ob stopnicah in ki iz rovov črpa podtalnico. Centimeter ali dva blatne mlakuže v posameznih odsekih sicer ostaja, nepremočljiva obutev za brodenje po vodi, ki polzi po tleh, pa tako pride še kako prav.

Zamolčana zgodovina se razkrije: odkritje skrivnih podzemnih prostorov

Pod nekdanjo tovarno TAM se skrivajo več kilometrov dolgi rovi. V njih so v času druge svetovne vojne izdelovali dele letalskih motorjev. Poleg jaška z dvigalom, so v tezenski podzemni svet nekoč vodili štirje vhodi, od tega so trije danes zasuti. Prehod v podzemni kompleks tako odpira le še eden – tisti za staro kotlovnico. Poleg omenjenega je nekoč obstajal še njegov nasproti stoječi 'brat' pod sosednjo zgradbo, dva pa bi šlo iskati južneje pod betonom parkirišča oziroma zaraslimi površinami Poslovno proizvodne cone Tezno.

Na podzemnem izletu se nam pridruži še Maja Vintar, skrbnica projektov v PPC Tezno. Projekt oživljanja tezenskega podzemlja je kot njen otrok, se pošaliva. O rovih namreč ve več od marsikaterega zgodovinarja ali nekdanjega zaposlenega. "In kdaj so vam razodeli svoje skrivnosti?" jo povprašam. "Ko sem začela delati v Zavodu PPC Tezno, sem s svojim nadrejenim enkrat mesečno hodila popisovat stanje števca na črpalki za vodo, ki je v južnem odseku kompleksa, skrajno levo. Zmeraj sva šla po isti poti, seveda mimo številnih drugih odcepov. Spraševala sem ga, kam vodijo vse te poti in kaj sploh je to, a je zamahnil z roko in dejal, da gotovo nič pomembnega," se spominja. Odgovor ji – vedoželjni, kot je – ni zadostoval. "Ni in ni mi dalo miru. Nekega dne sem zato vzela svetilko in se sama podala v podzemni svet." Najprej do znane črpalke, nato pogumno naprej, v temo, ki jo zadušljivo polni vlažen in jedek zrak. "Ni bilo konca. Ko sem prišla do zavoja, je sledila pot naprej, pa spet križišče in tako dalje." A odkrivanje skorajda že fantazijskega sveta 15 metrov pod zemljo se je hitro izkazalo za vse prej kot sprehod v parku; podzemni rovi so namreč hitro 'pokazali zobe'. "Seveda sem se izgubila. Kdo ve, kako dolgo sem tavala," razlaga. Na srečo pa je še vedno slišala hrup črpalke in pot na prosto našla tako, da se je ravnala po njem.

Za ogled potrebujemo tvojo privolitev za vstavljanje vsebin družbenih omrežij in tretjih ponudnikov.

Podobno je leta 2010 za oddajo Dobro jutro svojo izkušnjo s temnim prepletom poti opisal tudi Peter Pokeržnik, nekdanji Tamov inženir. "S prvim šefom sva z gumijastimi škornji prehodila vse tiste rove. Slišijo se samo črpalke in po tistem se orientiraš. Je popolna tema; imaš svetilko, ampak je labirint rovov," je poudaril. Izgubiš se tako, še preden se dobro zaveš.

Za ogled potrebujemo tvojo privolitev za vstavljanje vsebin družbenih omrežij in tretjih ponudnikov.

Kje je gospa Hilda?

Stari Mariborčani in nekdanji delavci Tama so sicer vedeli, da se pod Teznim skrivajo podzemni proizvodni prostori nemške Tovarne (delov) letalskih motorjev Maribor, a o tem ni bilo želeno govoriti. Bila je to dolgo prepovedana tema, zapisi tistega časa, ki so se nam pričeli razkrivati šele nedavno.

V nasprotju z Vintarjevo pa za časa nemške okupacije marsikdo ni imel te sreče. Skupinica se ustavi ob zatohlih prostorih, kjer je imel nekoč pisarno nadzornik oziroma vodja proizvodnje. Tam še stoji miza, ki jo zdaj prekriva rja. Nerazpoznavni predmeti, ki sta jih požrla čas in vlaga. V sosednjem predelku je bilo tajništvo – tam je sedela tajnica oziroma 'šefica' (kot so jo klicali nekateri) Hilda Fišer. Gospa, za katero pa se je izgubila vsaka sled. "Fišerjeva naj bi bila vse od konca vojne pogrešana. Govori se celo, da nikoli ni prišla iz rova," pripoveduje Izlakarjeva. Malo verjetno, da obiskovalca ob takšnih zgodbah ne bi zmrazilo. Kar naenkrat dobiš celo občutek, da se je nekoliko shladilo, zavel je neprijeten piš in skorajda gotovo je na koncu hodnika v trdi temi nekaj zaškrtalo. Vodnica pa nadaljuje: "Na tem mestu bi morda veljalo pozvati javnost: če bi kdor koli imel kakršne koli informacije o pogrešani, naj, prosim, stopijo v stik z nami."

Spomnimo: rovi 'preživeli' vse – nacizem, bombardiranje, konec vojne, komunizem, Tam

Že kmalu po okupaciji so Nemci leta 1941 v Mariboru postavili Tovarno letalskih delov. Prvi delavci so bili vojni ujetniki; izdelovali so letalske dele za nemško vojsko. Kmalu pa so se začeli vse pogostejši napadi zaveznikov. Na Teznem so se zato lotili gradnje kar celotnih podzemnih proizvodnih dvoran, varnih pred bombardiranjem, da so tudi med vojno lahko nemoteno nadaljevali delo. Kljub temu je bilo med vojno veliko uničenega, 40 delavcev je umrlo, 41 jih je bilo hudo ranjenih.

Na odkrivanje rovov pod Tamom pridite primerno toplo oblečeni in obuti v nepremočljivo obutev. Organizatorji obiskovalce opremijo s čeladami in svetilkami. V rovih ni sanitarij. Velja opozorilo: obiskovalci morajo biti pazljivi na luknje v tleh in predmete, ki visijo s stropa. Ogled pa ni priporočljiv za osebe, ki se bojijo zaprtih prostorov ali teme.

Počasi se prebijemo do skrajnega južnega levega odcepa z vodno črpalko, o kateri je malo prej govorila Vintarjeva. Ta se vklopi vsakih nekaj minut, med prečrpavanjem podtalnice na plano pa močno brni. Tam se nahaja tudi eden od treh podzemnih vodnjakov. Ti so kristalno čisto in celo pitno podtalnico iz globine črpali že za časa 'obratovanja tezenskega podzemlja'. Vodnjake so kasneje povečali in jih nadgradili s filtri, vodo – pitno in tehnološko, ki je je tam na pretek – pa črpali za potrebe celotnega Tama. Po pripovedovanju Pokeržnika so vodo iz rovov želeli uporabiti tudi za hlajenje kovačnice, a tega načrta niso izpeljali. Danes delujeta še dva vodnjaka, ki črpata vodo iz globine 27 metrov.

Prvo spogledovanje s poslovnimi priložnostmi: šampinjoni, vinska klet, diskoteka, strelišče …

Poleg uprave Tama je peščica delavcev vedela za podzemne prehode in že za časa mariborskega avtomobilskega velikana potencial skrite velikanske podzemne tovarne želela izkoristiti. Pokeržnik se je leta 2010 spominjal, da se je pojavil predlog, da bi noter gojili šampinjone. "Ampak tega nismo mogli dovoliti, ker bi to pomenilo konec pitne vode. Potem so predlagali vinsko klet, ker je ugodna temperatura. Potem celo diskoteko – ne bi nikogar motili, ker je zvočno zelo dobro izolirano – gor je le 15 metrov zemlje. Pojavil se je tudi predlog o strelišču."

Za ogled potrebujemo tvojo privolitev za vstavljanje vsebin družbenih omrežij in tretjih ponudnikov.

Zaostrene razmere in omejeno okolje: najbolj zaželeni 'dobrini' zrak in komunikacija z 'zunanjim svetom'

Vodnici nas počasi pripeljeta do predela, kjer je imel svoj 'štab' vodja izmene. V trenutku se zdi, kot da se je čas zavrtel daleč daleč nazaj. Osvetljena sobica, na sredi katere stoji delovna miza. Zgodovina je na dosegu roke, časovni stroj te v trenutku 'katapultira' v dneve, ko je tukaj hrumelo, odmevalo in se prašilo. Upravljavci so vse bolj ali manj namreč pustili nedotaknjeno. V dobrih dveh centimetrih odprtem predalu pisalne mize, ki ga je rja prikovala v tako zataknjen položaj, je v soju svetilke moč videti staro časopisje. Na polički ob vhodu je še vedno skodelica, in če zapreš oči in povohaš, imaš občutek da bi skorajda lahko zaznal staro kavno usedlino z dne, ko je vodja zadnjič tukaj spil svoje jutranje poživilo. Na steni je zvonec, pa ostanki radijskih kablov, ki so medvojnim fabriškim delavcem omogočali vsaj iluzijo stika s svetom zgoraj. O tem, kako privilegiran položaj je imel vodja izmene, priča tudi zračni jašek, speljan iz pisarne nad zemljo. Najbolj so namreč pogrešali svež zrak.

V Coni Tezno so leta 2017 omogočili vodene oglede najbolj zanimivega dela rovov, ki so napol pozabljeni več desetletij samevali pod živahnim industrijskim območjem na površju. V dobro uro in pol trajajočem ogledu vodnik obiskovalce tako popelje skozi zgodbo podzemne vojne proizvodnje. Ti podoživijo zavezniški letalski napad, si ogledajo kratko fotografsko razstavo, se sprehodijo po vedno vlažnih podzemnih hodnikih, prisluhnejo pripovedi delavca v rovih v času vojne in si ogledajo predstavitev o nastanku, vzponu, razcvetu in propadu starega Tama ter film o današnji Coni Tezno. Vodeni ogledi potekajo dvakrat tedensko (v soboto in nedeljo). Možni so tudi individualni ogledi zunaj napovedanih terminov, a ob predhodni najavi in ob udeležbi najmanj 10 oseb.

V rovih so se razvile krhke kapniške strukture.
V rovih so se razvile krhke kapniške strukture. FOTO: Miro Majcen

Da gre za svet podzemlja, ki že skorajda spominja na jame, pričajo tudi kapniki, ki so nastali ob stalni prisotnosti vlage in podtalnice. Stoječi kapniki in kapniške strukture, ki visijo s stropa hodnika, so se na nekaterih mestih celo združili – tam so nastali le dober centimeter debeli stalagmati. "Obiskovalce vsakič posebej opomnimo, naj se jih ne dotikajo. Ravno zadnjič nam je nekdo enega zlomil. Zelo so namreč krhki," na nepremišljenost in brezbrižnost opozori Vintarjeva. "Zelo zanimivo bi bilo poznati njihovo kemično strukturo, zato smo jih nedavno dali analizirati," doda.

Kakšen organizem neki je to?
Kakšen organizem neki je to? FOTO: Miro Majcen

Risbe in akti na stenah: ženske figure in 'zaribani' Nahtigal

Poznate koga, ki je delal v teh skrivnostnih rovih? Pišite nam na 24ur.com@pop-tv.si

Počasi pridemo do spalnega predela. Stene tukaj so 'opremljene' s preprostimi risbami, pa tudi z bolj dovršenimi grafiti in akti, ki jih spremljajo načečkane 'opolzkosti'. Tukaj je naslikan – kot napis spodaj pojasnjuje – Nahtigal. "Po tem, kaj te risbe prikazujejo, sklepamo, da je šlo za precej 'zaribanega' vodjo. Ker mu tega, kaj čutijo do njega, seveda niso mogli povedati v obraz, so se mu posmehovali tako," meni Vintarjeva. "Je pa enkrat prišla na ogled rovov gospa, ki je ob pogledu na eno od teh slik povsem prebledela. Rekla je, da v njeni bližini živi nek starejši moški z istim priimkom, celo podoben naj bi bil temu narisanemu in da se ji zdi, da bi lahko nekoč delal tukaj," razlaga v smehu. Če je šlo za pravega možakarja ali ne, najverjetneje ne bomo izvedeli nikoli. Delavci, ki so delali v podzemni tovarni, so večinoma že pokojni ali pa o tem ne želijo govoriti.

Z leti pozabili na jašek in vanj je zgrmel celoten bager

Stroje so v skrivno podzemno tovarno in nato tudi iz nje spravili skozi ogromen jašek, ki se nahaja pod zdajšnjo stavbo Tam Europe. Še v najboljših časih Tama, ko sta bili v hali montažna linija in cevarna, se je na tleh razpirala velika železna plošča. Po koncu druge svetovne vojne, ko so podzemno tovarno zaprli, so prav skozi ta 15-metrski 'prepad' s pomočjo dvigala na plano spravili večino strojev, ki so jih nato uporabili v nastajajoči tovarni TAM. Leta 1975 so skozi jašek dvignili in odpeljali še zadnji stroj, podzemne hodnike pa do konca počistili težke industrije. Skozi leta so železno ploščo prekrili, sčasoma pa na gromozansko luknjo spodaj celo pozabili. "Ob obnovi zgornje hale se je tako zgodilo, da je vanjo zgrmel celoten bager," pove vodja projektov v Tamu. Ploščo so po tem dogodku zaprli in prekrili z betonom.

Najširši del jame je 15-metrski jašek, ki ima izhod tam, kjer je zdaj Tam Europe. Zgoraj ga prekriva betonska plošča.
Najširši del jame je 15-metrski jašek, ki ima izhod tam, kjer je zdaj Tam Europe. Zgoraj ga prekriva betonska plošča. FOTO: Miro Majcen

Skrivnostna zgodovina: koliko kilometrov podzemnega prepleta je še neodkritega?

Coni Tezno je uspelo pridobiti le del izvirnih načrtov tezenskega podzemlja. Iz zemljevidov je razvidno, da se pod površjem vije za okoli 1,8 kilometra hodnikov, ki se razprostirajo na površini okoli 15.000 kvadratnih metrov. Podatki, ki krožijo o tem, kolikšna površina rovov je danes še ohranjena, se sicer precej razlikujejo: po nekaterih informacijah naj bi jih bilo v skupni dolžini za okoli 2,5 kilometra (na površini petih hektarjev), po drugih za 3,5 kilometra, spet po tretjih naj bi se prepletali na površini 8512 kvadratnih metrov. Pojavljajo pa se tudi navedbe, da naj bi se pod površjem Tezna nekoč nahajalo za kar 14 kilometrov skrivnostnih hodnikov.

Upravljavci rovov pa so nedolgo nazaj odkrili dodatne dokumente – dolgo skrite načrte in zemljevide (vsaj delnega) preostanka tega nekoč 'prepovedanega' območja. "Skozi leta raziskovanja nam je uspelo navezati stike s številnimi muzeji in arhivi. Posebej dobre odnose ohranjamo s Pokrajinskim arhivom Maribor, kjer hranijo metre in metre dokumentacije nekdanjega Tama," pripoveduje Vintarjeva. "Ko smo mislili, da smo pregledali in proučili že čisto vse, nekega dne zazvoni telefon. Obstala sem kot vkopana, ko je glas na drugi strani linije dejal, da so na dnu neke stare pozabljene omare v kleti našli načrte, na katerih piše 'ROVI'. Povedali so nam, da menijo, da gre za 'naše', ter nas vprašali, ali bi nas ti papirji zanimali," z žarom v očeh razlaga sogovornica. Ko so jih podrobneje proučili, pa še večje presenečenje: dokumenti so razkrili, da je to, kar so poznali do nedavnega, le tretjina vsega, kar naj bi bilo spodaj.

Sledilo je intenzivno raziskovanje in iskanje vhodov v te še neodkrite komplekse. Enega so že našli, a je vstop v podzemne hodnike za zdaj še nemogoč, saj so do vrha napolnjeni s podtalnico.

Med starimi Tezenčani pa so še žive pripovedke tudi o tem, da je Maribor pod zemljo povezan z okoli 25 kilometrov oddaljenim Kidričevim. Nekdanja Tovarna letalskih motorjev Maribor je namreč nastala v istem obdobju kot Tovarna glinice in aluminija v Strnišču – poznejši Talum Kidričevo. Tudi pri Talumu naj bi v preteklosti našli nekakšne rove in že zasute obokane hodnike, pa tudi slišati je govorice o tem, da naj bi okupator imel v načrtu povezati del tezenskih rovov s kidričevskimi. Če je Nemcem to tudi uspelo, morda ne bomo nikoli izvedeli ...

Rovi le dobijo uporabno vrednost: turistični in izobraževalni potencial

Vse odkar se je na pol pozabljena zgodovina tega dela Maribora spet sramežljivo odstrla zvedavim raziskovalcem (in pozneje tudi javnosti), se pojavljajo vprašanja, kako tovrstno kulturno dediščino ohraniti, čim bolje izkoristiti in predstaviti zainteresiranim obiskovalcem. Skozi leta so se pojavili različni predlogi – tudi zamisel, da bi v njih svoje mesto našli muzejski eksponati. "Te načrte smo kmalu opustili, saj je vlaga preprosto previsoka, in kar koli bi tukaj namestili, bi bilo že zelo kmalu povsem uničeno," pravijo v Zavodu Poslovno Proizvodna Cona Tezno. So pa del rovov spremenili v poldrugo uro dolg interaktiven ogled, obogaten s spremljajočo fotografsko razstavo o stari tovarni in s pričevanji o tem zanimivem ostanku mariborske tehniške dediščine. Rovi tako počasi postajajo prepoznavna turistična točka Maribora, načrti upravljavcev pa so zdaj povezani predvsem z ohranitvijo industrijske dediščine.

Za ogled potrebujemo tvojo privolitev za vstavljanje vsebin družbenih omrežij in tretjih ponudnikov.

KOMENTARJI (91)

Opozorilo: 297. členu Kazenskega zakonika je posameznik kazensko odgovoren za javno spodbujanje sovraštva, nasilja ali nestrpnosti.

jesenvoyo
13. 01. 2020 10.16
+4
Zanimiva tema, ne vidim pa nobenega razloga, da nas posiljujete z temnim ozadjem, če pa že, to naredite tako, da ga lahko po želji tudi izklopimo.
mikpiki191
13. 01. 2020 10.09
+3
dobra dva km od teh rovov je v gozdu nekaj rovov(sedaj zasuti,zaprti),stari ljudje so pravili da so bili povezani z nekdanjo Metalno in temi pri nekdanjemu Tamu
231koak
12. 01. 2020 19.47
+2
Da se nadihas radona. top
Smešno
12. 01. 2020 14.57
+1
Drži #Radion, tudi Partizanov je bilo bolj malo, ker je bil “domač” tako imenovani Wermacht.
Rodion Raskolnikov
12. 01. 2020 15.31
+19
1. štajerski bataljon, Pohorski batalijon, XIV. divizija...so Wermacht ali kaj, kje so tebe učili zgodovino, v Argentini?
Rodion Raskolnikov
12. 01. 2020 13.54
+34
Za bedake spodaj, na Štajerskem nismo imeli ne belogardistov ne domobrancev, oboji so iz osrednje in zahodne Slovenije. Pa dober tek!
biggbrader
12. 01. 2020 14.15
-3
Pridnih, podjetnih in neškodljivih Nemcev (sosedov, žlahte, prjatlov) ste se pa vseeno znebili in jih potamanili.
biggbrader
12. 01. 2020 14.33
-20
Zato ne gre in ne gre. Slaba karma se bo zaradi Ribičičev in močnejših partijskih živin, držala MB še dolgo. Obsojeni ste na vegetiranje in na avstrijsko suženjstvo.
majmun11223344
12. 01. 2020 15.01
-27
Štajerci so bili v tistem obdobju nemcurji, se danes so, ogromno Primorcev, se je po prvi vojni preselilo na štajersko, ker je večji del zasedla Italija, bili so zavedni Slovenci, Štajerci so jih vso obdobje kraljevine sovražili, češ da jim jemljejo delo, po vkorakanju nemških čet in sprehodu hitlerja po Mariboru so te zavedne Slovence začeli deportirat v taborišča oziroma izgnanstvo v Srbijo. Štajerci so se odrezali kot izdajalci!
No pasaran
16. 11. 2021 14.46
Izdajalci nemčurski, ste pozabili kako prisrčno ste leta 1941 sprejeli Dolfeta na ulicah Marbuga?
No pasaran
16. 11. 2021 14.50
Marburgerji še danes tolčejo neko čudno Slovenščino z nemškim prizvokom.
antikomi
12. 01. 2020 13.49
+33
Neverjetno napredni in razviti so bili nacisti, 50 let pred časom.
AttilaTheHun
12. 01. 2020 14.28
+13
Z bolj premišljenim vojskovanjem bi si morda lahko podjarmili celo evropo
No pasaran
16. 11. 2021 15.04
Ne nakladaj. 50 let PRED hitlerjenstvom, so za časa Austroogrske zgradili na desetine km takšnih rovov . Primer Pule: od Kaštela v centru mesta do Verudele je iz tistih časov 35-40 km rovov, kjer je bilo prostora za 50.000 vojakov in civilistov. Sedaj se lahko spustiš z novim dvgalom od Kaštela do Zero Strasse in raziskuješ prenovljene rove za turistične razglede. Zato ne poveličuj neke high tech iz Dolfetovih časov!
pikijakob
12. 01. 2020 13.37
+26
Mi smo se igrali skrivalnice v teh rovih, ko smo še hodili v osnovno šolo. En vhod je bil tam, ko je danes kramarski sejem.
Ma?efkari
12. 01. 2020 12.57
+40
Zadevo smo leta 59 študentje zgodovine, vecina nas je bila iz okolice LJ raziskovali in ta vrata tudi našli vstop je bil seveda onemogocen, tako da smo naredili načrt in se vrnili naslednji dan. Tisto jutro nas je pa na avtobusu ze ogovoril neznanec, in povedal da naj na teznu ne stopimo dol, in naj se tja ne vračamo da nebo kakšne nesreče. V tistem trenutku so se odprla vrata in stopil je dol z avtobusa, in naposredno prisedel osebni avtomobil kot sovoznik. Do danes nevemo kdo je bil in kaj bi se zgodilo, ampak tja se vec vrnili nismo.
Ma?efkari
12. 01. 2020 13.00
+20
Obcutek je bil kot v kaki kriminalki, priznati je blo treba da smo se počutili posebno. Kakorkoli, danes ko sem ze kar pozabljiv... Bi njegov obraz prepoznal v trenutku. Enostavo je sporočilo predal toliko jasno in s takim resnim pogledom a vseeno nekak prijazen... Celo pogovarjali se vec nismo upali o njem. Lepa in grda izkusnja...
biggbrader
12. 01. 2020 14.17
+10
Verjetno je že pokojen tisti udbovc. Pogreb z mašo.
oježeš
12. 01. 2020 12.49
+9
Pred časom je bilo že kar nekaj napisanega o teh rovih, zdaj pa nekdo pameten, ki je mogoče sploh v predhodnih zapisih ugotovil, da rovi obstajajo, je odkril veliko atrakcijo in nekaj enkratnega, kar do zdaj menda ni obstajalo niti ni cel svet vedel za to, razen Nemcev in njihovih služabnikov..
RedRooster
12. 01. 2020 12.44
+36
Podobno je krdelo političnih barab uničilo tudi Litostroj, s političnim kadrovanjem nesposobnežev, kradljivcev in manipulatorjev so prodali in zdesetkali vse, kar je bilo možno! Ko prižgete luč vam del elektrike še vedno "dobavijo" litostrojski izdelki, enako v Ameriki, KItajski, Rusiji in še kje! Predhodnica SDS je bila ustanovljena v litostrojski hali in to je bil prvi znak za totalno uničenje, nekdanji direktor Duhovnik, ki je svinjarijo stresal v skrite jame ob halah pa se gre sedaj ekologa in mojstra za 2. tir, kjer bi z vrvjo vlekel vlakovne kompozicije v klanec, norci so državi vladali nekoč in vladajo še danes in zato v tej državi lahko lagodno živijo, ker smo vsi tiho in po relaciji, ko se vlada ne boji ljudstva lahko počne kar hoče! Na žalost si v tej državi edino nogometni navijači upajo, če ne drugega, granitno kocko v hram laži in sprenevedanja...
biggbrader
12. 01. 2020 14.22
+8
A sedaj je SDS kriv, da imamo Tajnikarja, Kovača, Binčeta, Mramorja, .... in podobne cvetke Yugoekonomije. Usral ste ga, ko niste za Pučnika stisnl in sedaj Vas tepe Božja (Milanova) roka.
Krta?a 21
12. 01. 2020 12.22
+1
Spet ena tema za onaniranje petih domobrančkov pod 20 nicki....
nostalgik
12. 01. 2020 12.15
-4
Vprašajte naše belčke ali njihove potomce ki so sodelovali z okupatorjem oni sigurno poznajo vse poti v rovih pod Teznem
glej ovega
12. 01. 2020 11.59
+105
danes bi to naši "strokovnjaki"gradili 20 let..vmes bi izginili 300mio €..10 podjetij bi šlo v stečaj.. primerjava nemčije med 2 sv.vojno in Slovenije danes.. po vseh teh letih smo še vedno 100 let za njimi v gradnji.. levaki kot levaki pri nas.. NIMATE POJMA..lp
Savudrijska
12. 01. 2020 12.16
+12
Res.Danes bi bilo drazje,PREDVSEM zato,ker suzenjstvo ni danes dovoljeno.
Savudrijska
12. 01. 2020 11.28
-36
KOMINIZEM je bil najvecje zlo clovestva! Teror,lakota,nerazvitost!
Paskakvali
12. 01. 2020 11.29
+29
nostalgik
12. 01. 2020 12.17
+11
Bmw, nevem koliko si star, vendar tvoje življenje je zabloda
oježeš
12. 01. 2020 12.51
+7
BMW še dobro da si preživel in da živiš.
eurosapiens
12. 01. 2020 13.26
+10
res je ... pod komunizmom več kot 100 miljonov mrtvih ... standard nekajkrat manjši ... nerazvitost se pa pokaže še danes na mejnem prehodu šentilj proti avstriji ... kot da vstopiš v drugi svet ... v jugi smo imeli 30% razvitost avstrije kar je verjetno še danes
xyxyxyxyxyxyxy
12. 01. 2020 17.21
+3
in nepismen, poleg tega še neizobražen, ker ne ve da komunizma pri nas ni bilo.
Pepe Bolcev
12. 01. 2020 11.26
+5
Zabavno. Kako potomci izdajalcev spet branijo nacizem.
Paskakvali
12. 01. 2020 11.28
+28
...in pljuvajo po bivših slovenskih podjetjih ki so bila paradni konj slovenske industrije.....
biggbrader
12. 01. 2020 12.18
+13
Ja, paradni konj dokler je šlo na nemških koreninah. Potem pa socialzem s samoupravljanjem in sindikalnimi zabavami in smo bili hitro na Balkanu.
Mich Diam
12. 01. 2020 11.07
+7
Rove so odkrili Drobnič, Ferenc, Možina in podobni! Sedaj bodo zahtevali odškodnine itd.! Tako se to dela!
Smešno
12. 01. 2020 11.06
+13
Tezno. Maribot Tezno, Tezenska šuma, tezenski tankovski jarek.. “skriva” še - žal (!) veliko svinjarijo povojne sramote, naše tako zelo opevane revolucije.. množična grobišča. Neoznačena, nesanirana... Sramota za civilizirano družbo leta 2020.
Smešno
12. 01. 2020 11.08
+6
vertex
12. 01. 2020 11.04
+9
Skrivališča domobrancev pred ameriškimi bombami
LuxFerre
12. 01. 2020 12.30
+10
Skrivali so se vaši po gozdovih in streljali neoborožene civiliste, ter pobijali nedolžne otroke.
langaš 1
12. 01. 2020 10.56
+14
Resnica vas bo osvodila!
0OO7
12. 01. 2020 10.54
-1
"Še več – vsi nostalgiki, zgodovinski navdušenci in radovedneži se lahko vanje podate kar sami"............Ko sem prebral ta stavek sem pomislil, da se prav vsak lahko poda v labirint hodnikov. Jaz recimo se ne bi nikoli. Tema in desetine razpotij te, še preden rečeš "kam", poje. Sicer pa bi zelo rad šel na voden ogled, a človek mora imeti na nogah gumi škornje. Ker pa smo v Sloveniji tako velikih škornjev, kot jih potrebujem jaz (50), v trgovinah do konca stoletja ni pričakovati...