Slovenija v stiski

Mladi v duševnih stiskah ujeti v dolge čakalne vrste za pomoč strokovnjakov

Ljubljana, 26. 06. 2021 07.00 |

PREDVIDEN ČAS BRANJA: 12 min
Avtor
Maja Korošec
Komentarji
117

Strokovnjaki, raziskave, mladinske in druge nevladne organizacije ugotavljajo, da je v Sloveniji vse več otrok in mladostnikov, ki imajo težave z duševnim zdravjem, na drugi strani pa je njihov dostop do ustreznih virov pomoči močno otežen. V Novi Gorici, denimo, morajo otroci na prvo srečanje z otroškim psihiatrom čakati 293 dni. Stiske mladih so se v koronskem času samo še poglobile in nazorneje izrazile. Zakaj smo ujeti v sistem predolgih čakalnih dob in kam to vodi?

Pedopsihiatri uspejo otroke prvič sprejeti v predpisanem času v zgolj dveh od osmih zdravstvenih ustanovah v Sloveniji. V ostalih šestih čakajo od 102 do 597 dni.
Pedopsihiatri uspejo otroke prvič sprejeti v predpisanem času v zgolj dveh od osmih zdravstvenih ustanovah v Sloveniji. V ostalih šestih čakajo od 102 do 597 dni. FOTO: Dreamstime
Kako vplivajo nerešene otroške ali mladostniške težave z duševnim zdravjem na odraslo življenje? O tej problematiki bomo govorili v jutrišnji temi.

Čakalne vrste za različne oblike psihološke pomoči se v zdravstvenih institucijah v Sloveniji močno razlikujejo, kažejo podatki Nacionalnega inštituta za javno zdravje (NIJZ). Tako moramo na primer za prvi pregled pri kliničnem psihologu z napotnico zelo hitro v zdravstvenem domu v Škofji Loki čakati skoraj eno leto, v trboveljskem zdravstvenem domu 11 mesece oziroma 333 dni. Za redni pregled z napotnico v Zdravstvenem domu Velenje 425 dni, v Kranju pa največ, kar eno leto in štiri mesece oziroma 547 dni. Na drugi strani smo v bolnišnicah Murska Sobota in Novo mesto te v radovljiškem zdravstvenem domu za prvo klinično psihološko obravnavo z napotnico tako redno kot hitro in tudi zelo hitro na vrsti v petih do šestih dneh.

Za ogled potrebujemo tvojo privolitev za vstavljanje vsebin družbenih omrežij in tretjih ponudnikov.

Slika je zaskrbljujoča, ko pogledamo, koliko časa morajo otroci čakati na prvi pregled z napotnico pri otroškem psihiatru. Zgolj na UKC Maribor ni čakalnih vrst, sicer pa mine malo manj kot 10 mesecev – 293 dni, preden lahko otroci, ki so dobili napotnico zelo hitro, prvič obiščejo pedopsihiatra  v Novi Gorici, v Murski Soboti pa 245 dni, kažejo podatki NIJZ.

Za ogled potrebujemo tvojo privolitev za vstavljanje vsebin družbenih omrežij in tretjih ponudnikov.

Številke pa niso edini kazalnik, da so vrste do ustrezne pomoči pri psiholoških strokovnjakih v večini zdravstvenih institucij predolge. Na to opozarjajo tudi specialisti sami. Že pred obdobjem epidemije so morali otroci in mladostniki mnogo predolgo čakati na pomoč ustreznih specialistov, je pojasnila specialistka klinične psihologije iz Svetovalnega center za otroke, mladostnike in starše Ljubljana Polonca Čas: "Od začetka letošnjega leta pa na Svetovalnem centru za otroke, mladostnike in starše Ljubljana opažamo porast klicev in posledično pospešeno daljšanje čakalne vrste za psihologe, klinične psihologe, in pedopsihiatre."

Podobno opaža tudi klinični psiholog Tristan Rigler . Po njegovem mnenju je najbolj problematičen prvi termin obravnave, na katerega morajo čakati otroci, ki imajo težave z duševnim zdravjem. "Takšni otroci potrebujejo obravnavo pri specialistu klinične psihologije ali specialistu pedopsihiatru in pri teh strokovnjakih so čakalne dobe predolge, saj gre za strokovne profile, pri katerih je prisotno veliko pomanjkanje kadra. Na to težavo pri Zbornici kliničnih psihologov opozarjamo že več let," je izpostavil.

Z njima se strinja tudi Maja Drobnič Radobuljac iz Združenja za otroško in mladostniško psihiatrijo. "Takojšnjo pomoč dobijo le, če so napoteni z napotnico nujno. A od tukaj naprej nastane problem – otroka nato nima kdo obravnavati. Premalo nas je," je poudarila.

Za ogled potrebujemo tvojo privolitev za vstavljanje vsebin družbenih omrežij in tretjih ponudnikov.

Po pravilniku bi morali z napotnico zelo hitro čakati najdlje 14 dni

Številke nam povedo bolj malo, če nimamo predstave, koliko je pravzaprav dopustna čakalna doba. Koliko lahko ljudje v Sloveniji po ocenah odločevalcev najdlje čakamo, preden se našim stiskam in slabemu duševnemu počutju posvetijo zdravniki specialisti.

Pravilnik o naročanju in upravljanju čakalnih seznamov ter najdaljših dopustnih čakalnih dobah, ki velja za izvajalce na primarni, sekundarni in terciarni ravni v mreži izvajalcev javne zdravstvene službe, pravi, da bolniki z napotnico zelo hitro ne bi smeli čakati na zdravniški pregled dlje kot 14 dni.

Najdaljše dopustne čakalne dobe za posamezno vrsto zdravstvene storitve glede na stopnjo nujnosti, ki ne veljajo za kontrolne preglede, so:

 

-   za stopnjo nujnosti nujno, ki se določi, kadar gre za nujno medicinsko pomoč, nujno zobozdravstveno pomoč ali nujno zdravljenje in neodložljive zdravstvene ali zobozdravstvene storitve, ki jih je treba izvesti takoj: 24 ur od predložitve napotne listine,

 

-   za stopnjo nujnosti zelo hitro, ki se določi, kadar je zdravstveno stanje pacienta tako resno, da zahteva obravnavo prej kot v 14 dneh: 14 dni od predložitve napotne listine,

 

-   za stopnjo nujnosti hitro, ki se določi, kadar je zdravstveno stanje pacienta tako resno, da zahteva obravnavo prej kot v treh mesecih: tri meseci od predložitve napotne listine,

 

-   za stopnjo nujnosti redno, ki se določi, kadar je zdravstveno stanje pacienta tako resno, da zahteva obravnavo prej kot v šestih mesecih: šest mesecev od predložitve napotne listine.

 

Ko se torej zazremo v NIJZ tabelo čakalnih vrst pri pedopsihiatrih, ugotovimo, da so v vseh navedenih zdravstvenih institucijah (sedmih), razen v UKC Maribor, čakalne dobe z napotnico zelo hitro občutno predolge. Namesto največ 14 dni morajo otroci na prvi pregled pri strokovnjaku čakati od 42 do 295 dni.

Podobno je stanje, če otroci dobijo napotnico hitro. Dopustna čakalna doba z njo je tri mesece oziroma 90 dni. Pedopsihiatri pa uspejo otroke prvič sprejeti v predpisanem času v zgolj dveh od osmih zdravstvenih ustanovah. V ostalih šestih čakajo od 102 do 597 dni.

Ob vsem tem morda ni odveč izpostaviti, da obravnavo otrok pri teh zdravnikih zagotavlja obvezno zdravstveno zavarovanje v celoti. "Dopolnilno zavarovanje ni potrebno," so pojasnili v Zavodu za zdravstveno zavarovanje Slovenije (ZZZS). 

Eden od razlogov za dolge čakalne vrste je pomanjkanje ustrezno izobraženega in usposobljenega kadra.
Eden od razlogov za dolge čakalne vrste je pomanjkanje ustrezno izobraženega in usposobljenega kadra. FOTO: Dreamstime

Razlogi za dolge čakalne vrste: pomanjkanje kadra, zakonska neurejenost specializacij kliničnih psihologov ... 

Eden od razlogov je pomanjkanje ustrezno izobraženega in usposobljenega kadra, kot sta že omenila naša sogovornika Tristan Rigler in Maja Drobnič Radobuljac. V naši državi imamo okrog 60 psihiatrov za otroke in mladostnike ter 40 specializantov na tem področju, je povedala Drobnič Radobuljčeva: "V naslednjih petih letih bi morali imeti dovolj specialistov za otroško in mladostniško psihiatrijo, seveda če nam ne bodo pobegnili v tujino. Resolucija o nacionalnem programu duševnega zdravja 2018−2028 v resnici kar dobro predvideva odpiranje mest za zaposlovanje teh kadrov. Trenutno je na voljo več delovnih mest na področju otroške in mladostniške psihiatrije, kot imamo usposobljenih ljudi za ta poklic."

Po podatkih Registra izvajalcev zdravstvene dejavnosti in delavcev v zdravstvu je v Sloveniji  zaposlenih 125 kliničnih psihologov, 293 psihiatrov in 61 otroških in mladinskih psihiatrov. Stanje velja za 1. maj 2021. NIJZ

Podobno so problem dolgih čakalnih vrst razložili na NIJZ: "Razlog najdemo v nesorazmerju potreb in razpoložljivih storitev. V Sloveniji imamo trenutno manj strokovnjakov s področja duševnega zdravja, kot je EU povprečje." 

Številke Evropskega statističnega urada (EUROSTAT), ki so nam jih posredovali z NIJZ, namreč kažejo, da imamo v Sloveniji 14,7 psihiatra na 100.000 prebivalcev, evropsko povprečje pa je 18,7 na 100.000 prebivalcev. Najvišje se sicer uvršča Švica s 52,3 psihiatra na 100.000 prebivalcev. Podatki veljajo za leto 2018, saj zaradi zapletenega zbiranja informacij iz vseh evropskih držav EUROSTAT sodobnejših še nima na voljo, so pojasnili na NIJZ: "Posodobitve mednarodnih podatkovnih portalov so običajno v poletnih mesecih. Podatki 2019 bodo za mednarodne primerjave dostopni nekje sredi julija."

A specializanti oziroma novi otroški psihiatri, ki jih bomo dobili čez pet let, niso dovolj za rešitev problema, je poudarila Drobnič Radobuljčeva. "Psihiatri smo zdravniki, otroci pa potrebujejo pomoč veliko prej – preden postanejo problemi tako resni, da rabijo zdravnika za težave, povezane s stresom oziroma preden pride do hudega poslabšanja. Otroci zaradi nekaterih duševnih motenj zagotovo potrebujejo zdravniško pomoč, ampak marsikdo je ne bi rabil, če bi bil deležen obravnave prej. Vse skupaj se začne že na nivoju vrtca ali šolske svetovalne službe. Če bi bilo že tam dovolj dobro izobraženih strokovnjakov, bi manj otrok rabilo zdravnika psihiatra. Na šolah so včasih imeli psihologe in socialne delavce v svetovalnih službah. Za otroke so imeli čas tudi učitelji. Z njimi so se usedli, če so videli, da nekaj ni v redu. Danes tega ni več. Okrepiti bo torej treba: psihologe, socialne delavce, specialne pedagoge, logopede," je prepričana sogovornica, ki je ob tem zatrdila, da je vse to sicer že načrtovano v omenjeni resoluciji o nacionalnem programu duševnega zdravja. "A vseh teh ljudi se ne da dobiti v enem dnevu, tudi če bi jih hoteli uvoziti iz tujine," je poudarila.

Otroci potrebujejo pomoč veliko, prej preden postanejo problemi tako resni, da rabijo zdravnika za težave povezane s stresom.
Otroci potrebujejo pomoč veliko, prej preden postanejo problemi tako resni, da rabijo zdravnika za težave povezane s stresom. FOTO: Dreamstime

Problem, ki pa se ji zdi bistven, so klinični psihologi. Financiranje njihove specializacije je namreč zakonsko neurejeno. "Zdravniške specializacije so že od leta 2002 urejene tako, da jih financira država, za klinične psihologe pa velja, da mora njihovo izobraževanje plačati vsaka ustanova posebej. Če torej nek zdravstveni dom potrebuje kliničnega psihologa, ga bo pet let, kolikor traja specializacija, plačeval, da bo po tej dobi prišel delati k njim – ko bo opravil specialistični izpit," je razložila in ob tem poudarila, da stroka na ta problem že dolgo opozarja.

Resolucija o nacionalnem programu duševnega zdravja 2018−2028 sicer predvideva zakonsko ureditev financiranja teh specializacij, vendar se do danes še ni nič spremenilo. 

Predstavniki z ministrstva obljubljajo rešitev, a ne kdaj

Da področje psihoterapevtske dejavnosti ni posebej urejeno na zakonski ravni, se zavedajo tudi na ministrstvu za zdravje (MZ), a menijo, da kljub temu ne moremo govoriti o pravni praznini na tem področju. Psihoterapija je namreč v Sloveniji opredeljena kot metoda zdravljenja, ki jo izvajata specialist klinične psihologije in zdravnik specialist psihiatrije in je financirana iz ZZZS. "Vendar sedanja ureditev ne zadošča za potrebe prebivalstva, zato si bo ministrstvo za zdravje prizadevalo za implementacijo Resolucije o nacionalnem programu duševnega zdravja 2018–2028, ki načrtuje tudi ureditev področja psihoterapije," so zagotovili z ministrstva. A kdaj bo nastopil dan, ko se bo vendarle kaj premaknilo, niso napovedali.

Financiranje specializacije kliničnih psihologov je zakonsko neurejeno. Zdravniške specializacije so že od leta 2002 urejene tako, da jih financira država, za klinične psihologe pa velja, da mora njihovo izobraževanje plačati vsaka ustanova posebej.
Financiranje specializacije kliničnih psihologov je zakonsko neurejeno. Zdravniške specializacije so že od leta 2002 urejene tako, da jih financira država, za klinične psihologe pa velja, da mora njihovo izobraževanje plačati vsaka ustanova posebej. FOTO: Dreamstime
Mladinski svet Slovenije je konec marca na zboru sprejel mnenjski dokument o duševnem zdravju mladih. Gre za splošni dokument, ki opredeljuje izzive in potrebe mladih pri duševnem zdravju ter predloge za sistemske izboljšave.

Da je ureditev zakona nujna, je opozorila tudi podpredsednica za trajnostni razvoj Nina Rogelj Peloza iz Mladinskega sveta Slovenije (MSS), kjer so konec marca sprejeli mnenjski dokument o duševnem zdravju mladih. V njem so člani MSS med drugim zapisali, da posledice slabo obravnavanega in nereguliranega področja duševnega zdravja v Sloveniji občutijo vse skupine prebivalcev. "Zlasti prizadenejo mlade, ki se ob svojem vstopu v samostojno življenje srečujejo še z mnogimi drugimi izzivi, kot so iskanje primerne zaposlitve in stanovanja, nezmožnost osamosvojitve, revščina, težke družinske razmere in stigma zaradi pripadnosti različnim manjšinam oziroma deprivilegiranim skupinam v družbi," so pojasnili nedavno nazaj, o čemer smo že pisali.

Nina Rogelj Peloza je izpostavila, da medtem ko samoplačniške psihoterapevtske dejavnosti lahko v Sloveniji ponuja praktično kdorkoli – ki morda niti ni primerno usposobljen – na drugi strani mladi zaradi pomanjkanja kadrov, bolnišničnih postelj in financ pogosto ne dobijo celostne obravnave, kakršna je potrebna za pristop k duševnim stiskam. "Na žalost v MMS menimo, da duševno zdravje politično enostavno že dolgo časa ne predstavlja prioritete. Ko smo poslali naš mnenjski dokument ministru za zdravje Janezu Poklukarju, nismo dobili nobenega odgovora. Razumemo, da je trenutno covid-19 pereča tema, ampak tako kot ta virus povzroča veliko število smrti, povzroča tudi več duševnih stisk, ki jih je treba nujno obravnavati," je poudarila.

Zakaj so odločevalci zapostavljali to področje?

Na vprašanje, zakaj pristojni oziroma odločevalci dolgo časa niso vlagali v izobraževanje in financiranje področja duševnega zdravja, zakaj so ga postavljali na stanski tir, so nam z MZ odgovorili skopo: "To področje je bilo dolga leta zanemarjeno zaradi spleta različnih dejavnikov."

Razlag, zakaj je toliko več mladih, ki se soočajo z duševnimi težavami in potrebujejo strokovno obravnavo, je več. Tudi ta, da živimo v družbi, ki od nas zahteva vedno več, zaradi česar so pritiski in stres večji.
Razlag, zakaj je toliko več mladih, ki se soočajo z duševnimi težavami in potrebujejo strokovno obravnavo, je več. Tudi ta, da živimo v družbi, ki od nas zahteva vedno več, zaradi česar so pritiski in stres večji. FOTO: iStock

A so v isti sapi poudarili, da je naša država na tem področju naredila pomemben napredek, potem ko je leta 2018 sprejela že omenjeno resolucijo o nacionalnem programu duševnega zdravja. "Gre za prvi strateški  dokument na nacionalni ravni za ureditev tega področja. Načrtuje celostne ukrepe od promocije duševnega zdravja, zgodnje obravnave in zdravljenja duševnih motenj do psihosocialne rehabilitacije, spremljanja, evalvacije ter nadzora kakovosti izvajanja zastavljenih aktivnosti in programov za duševno zdravje. V skladu s smernicami Svetovne zdravstvene organizacije prenaša težišče obravnav duševnih motenj s sekundarne ravni na primarno raven zdravstvene dejavnosti, to je v domače okolje, kjer živi oseba, ki potrebuje storitve," so zagotovili.

Na MZ priznavajo, da so bile storitve za duševno zdravje v Sloveniji slabo organizirane, posamezne regije so ostale celo brez strokovnih služb za pomoč otrokom in mladostnikom. "Zato smo že v letu 2019 pristopili k vzpostavitvi prvih desetih centrov za duševno zdravje otrok in mladostnikov na primarni ravni zdravstvene dejavnosti ter treh centrov za diagnostiko in urgentno obravnavo otrok in mladostnikov v treh bolnišnicah: Pediatrični kliniki UKC Ljubljana, Službi za otroško psihiatrijo UKC Maribor in Univerzitetni psihiatrični kliniki Ljubljana. V okviru slednje je bil v začetku leta 2019 odprt tudi varovani psihiatrični oddelek za otroke in mladostnike za potrebe celotne Slovenije," so pojasnili na ministrstvu, kako so konkretno pristopili k reševanju problematike.

Ministrstvo za zdravje je v dogovor za pogodbeno leto 2021 vključilo: 

-   dodatne time za centre za duševno zdravje otrok in mladostnikov,

-   dva dodatna tima za specialistično psihiatrijo v Pediatrični kliniki Ljubljana,

-   v Univerzitetni psihiatrični kliniki Ljubljana dodatnih 120 primerov, 

-   v Zavodu za usposabljanje, delo in varstvo Dornava dodatnih šest primerov, 

-   splošni predlog za plačilo po realizaciji v dejavnosti pedopsihiatrije.

Poleg vsega naštetega je MZ v predlog interventne zakonodaje uvrstilo financiranje 10 specializacij klinične psihologije z začetkom v letu 2021. "V covidnem času so se povečale potrebe po psihološki pomoči in novembra 2020 je bila na NIJZ vzpostavljena operativna skupina za izvajanje psihološke pomoči med epidemijo," so še pojasnili z ministrstva. 

ZZZS: Ukrepati bi bilo treba predvsem v smeri pravočasnega preprečevanja in odkrivanja duševnih bolezni in stisk ter v ustreznem načrtovanju kadrov na tem področju.
ZZZS: Ukrepati bi bilo treba predvsem v smeri pravočasnega preprečevanja in odkrivanja duševnih bolezni in stisk ter v ustreznem načrtovanju kadrov na tem področju. FOTO: Damjan Žibert

Vse več duševnih stisk med mladimi

Trend naraščanja duševnih stisk med mladimi so že pred covidno epidemijo potrdili strokovnjaki in ugotovitve zbrali v publikaciji NIJZ iz leta 2018 Duševno zdravje otrok in mladostnikov, kjer navajajo, da se je v obdobju od leta 2008 do leta 2015 število obravnav otrok in mladostnikov na primarni zdravstveni ravni zaradi duševnih in vedenjskih motenj povečalo za 25,7 odstotka, na sekundarni pa kar za 71 odstotkov. Zgovoren je tudi podatek iz omenjene publikacije, da se je poraba zdravil za zdravljenje duševnih in vedenjskih motenj v starostni skupini od 15 do 19 let med letoma 2008 in 2015 povečala za 73 odstotkov.

Urša Leban iz Društva študentov psihologije, ki je tudi predstavnica MSS v interdisciplinarni delovni skupini za duševno zdravje otrok in mladostnikov, je podobno kot Rogelj Pelozova in Drobnič Radobuljčeva prepričana, da trenutne čakalne dobe odražajo dolgoletno sistemsko zanemarjanje tega področja: "Zakonsko urejanje področja duševnega zdravja ni bila prioritete vodilnih, zaradi tega niso vlagali v izobraževanje in financiranje, danes pa nam manjka kakovostno usposobljenih in izobraženih kadrov. Posledica tega je veliko več zahtev po strokovni pomoči, kot jo je zmožen nuditi trenutni javno-zdravstveni sistem." Ker ustrezno izobraženih in usposobljenih kadrov primanjkuje, na drugi strani raste ponudba različnih terapevtov na zasebnem trgu, ki pa niso nujno primerno usposobljeni za delo s tako ranljivo populacijo, je začaran krog sklenila Lebanova.

Zakaj vse več mladih doživlja različne psihološke stiske?

Razlag, zakaj je toliko več mladih, ki se soočajo z duševnimi težavami in potrebujejo strokovno obravnavo, je več, meni Lebanova. "Živimo v družbi, ki se nenehno spreminja, pritisk in zahteve do posameznika se stopnjujejo. Zagotovo ne pomaga dejstvo, da živimo v individualistični družbi, v kateri je tako uspeh kot tudi neuspeh odvisen zgolj od posameznika, zmanjšuje se družbena odgovornost, vse to pa vpliva tudi na duševno zdravje ljudi ter na njihovo psihološko (ne)prožnost. Na drugi strani pa lahko večjo pojavnost oziroma odkritost duševnih težav razlagamo tudi s počasno destigmatizacijo družbe na področju duševnega zdravja, ki je pripeljala do večje osveščenosti in edukacije. Posameznik lahko tako hitreje prepozna in poimenuje določene simptome ter pravočasno začne iskati pomoč," je izpostavila sogovornica.

Duševna stiska-3
Duševna stiska-3 FOTO: Dreamstime

Težave se pojavijo, ko posameznik ne prejme strokovne obravnave pravočasno. Podobno kot pri drugih fizičnih boleznih je enako pri duševnih, razmišlja Lebanova: "Pravočasno odkrivanje rezultira v hitrejšem okrevanju in ima za posameznika manj negativnih dolgoročnih posledic. Kar je pri mladih posameznikih, ki se šele pripravljajo na vstop v bolj zahtevna obdobja v življenju, ključnega pomena."

V ZZZS menijo podobno: "Po naši oceni bi bilo potrebno ukrepati predvsem v smeri pravočasnega preprečevanja in odkrivanja duševnih bolezni in stisk ter v ustreznem načrtovanju kadrov na tem področju."

In kam vodijo vse te ugotovitve? Kaj prinaša ujetost v sistem predolgih čakalnih vrst oziroma kako vplivajo nerešene otroške ali mladostniške težave z duševnim zdravjem na odraslo življenje? O tej problematiki bomo govorili v jutrišnji temi. Pogovarjali smo se s strokovnjaki, ki so konkretno razložili, kaj se lahko zgodi, če stisk ali drugih psiholoških težav ne zatremo v kali, torej v otroštvu, mladostništvu.

Psih pasica
  • Prenosnik Lenovo
  • Garmin ura
  • Wasup sup deska
  • Mitsubishi klima
  • Hisense TV
  • Krovni

KOMENTARJI (117)

Opozorilo: 297. členu Kazenskega zakonika je posameznik kazensko odgovoren za javno spodbujanje sovraštva, nasilja ali nestrpnosti.

Jon Bacek
12. 08. 2021 17.19
+1
Stran z družbenimi omrežji, pametnim telefonom in bodo čudežno ozdraveli.
Nick.Mason
19. 07. 2021 16.08
+1
za 1 mesec vzet telefon in računalni,playstation itd ,sledi čudežna ozdravitev brez napora
optimist70
26. 06. 2021 16.03
Pri nas se ljudje cela desetletja zdravijo na konvencionalen način zdravijo svoje psihične težave brezuspešno.Raziskave,ki so jih opravili tuji strokovnjaki je pripeljala medicinsko stroko do spoznanja,da zdravila,ki jih predpisujejo niso učinkovita in spreminjajo samo razpoloženje.Na razpolago pa imamo metodo EFT,ki pa je pri nas premalo poznana,čeprav hitro postaja ena vodilnih energijskih tehnik,ki jo po svetu uporabljajo ugledni klinični zdravniki,psihologi in psihiatri,športniki ,zdravstveni delavci,učitelji in skupine za pomoč zasvojencem.Ta tehnika izjemno hitro in uspešno odpravi telesne in čustvene težave in ni potrebno seči po zdravilih injekcijah in vam omogoča,da stvari vzamete v svoje roke in kar je najbolj pomembno,da je zastonj. in deluje tudi če vanjo ne verjamete.Ta tehnika je uspešna tudi v primerih ko uradna medicina dvigne roke.To tehniko se lahko vsak nauči iz EFT priročnika,ki ga najdete na spletu.V Sloveniji je veliko terapevtk,ki zdravijo z to tehniko in za eno terapijo računajo od 50 do 100 EUR in vam priporočam da se to sami naučite iz priročnika.Ta tehnika je v bistvu nadgradnja akupunkture in zato je tudi tako učinkovita.Na žalost noben časopis ali revija noče objavit nobenega članka o tej metodi,ker bi se tako čakalne vrste skrajšale za najmanj 60%. Prispevek,ki ga je napisal - arktika - je pogost način zdravljenja v naših psihiatričnih bolnicah,kjer bolnike privežejo na posteljo in ga nafilajo s tabletami ali injekcijami.Takšen način zdravljenja je v posnetku na YouTubu opisala tudi Barbka Špruk.Svetujem vam da pri vsaki težavi uporabite to tehniko.
Frankenstajn
26. 06. 2021 15.42
-2
preveč časa imajo in so priklopljeni 24h na telefon da ja nebojo kakšno objavo na fb zamudl starši se pa po trgovskih centrih sprehajajo to je bolezen mest na obrobju je čisto drugačna slika.
Avstroogrski podprepnik
26. 06. 2021 15.10
+1
Sami mehkužci
GAYPROPAGANDA
26. 06. 2021 14.54
+3
Upam da se zavedate da je to mladina ki nas bo vodila v prihodnosti! Če jim ne uspemo pomagati ne bo pogubno samo za njih, ampak tudi za nas! Ne obtožujte otrok, Oni so pač odraz tega časa in živijo kakor so bili vzgojeni ali pod vplivom svetovnega spleta! Nagnati na polje in delati ne bo rešilo problema, ampak poglobilo! Še bolj bodo nesrečni! Odklop od interneta in realno življenje z priatelji bi rešilo marsikatero stanje! Tu pa so tudi starši, ki tu imajo druge skrbi in se ne posvečajo otrokom dovolj! Težka bo!
minkica91
26. 06. 2021 14.50
+0
jojmene kaj bo šele iz teh otrok ki imajo že zdaj psihične probleme, itak je to po mojem sam izmišljeno, da jim ni treba v šolo, da zbujajo pozornost itd. je pa precej take mladine, ki potem starim poberejo vse, to je hišo, vikend, avto in kar imajo in jih vtaknejo v dom starostnikov, čeprav bi lahko še sami skrbeli zase. Še danes sem slišala za nekaj takih primerov, bi bilo bolje, da sploh ne bi imeli otrok, kot pa da jih potem otroci na tak način odstranijo.
hondoid
26. 06. 2021 14.26
+1
Cel svet je v stiski,ne samo naši mamini razvajenčki..
zdravilozavse
26. 06. 2021 14.19
+2
Jahh,danes je že vsak v duševni stiski ali kaj?To,da so starši v duševnih stiskah,ko nimajo kaj dati otroku jest razumem.Ne razumem pa kako je lahko toliko otrok v duševnih stiskah?Če je v duševni stiski,ker se ne more družiti z vrstniki in,ker ne dobi tega in onega potem pa res ne vem kaj bo s temi otroci,ko bodo odrasli,očitno bodo vsi pristali v alkoholu in drogah.Pa čisto odkrito za to ni kriva ne Corona,ne politika v največji meri je kriva vzgoja.Kakšne psihične težave bi potem šele morale imeti današnje generacije teh otrok,ko je bilo pred 30,40 leti bistveno večje pomanjkanje pa zaradi tega danes niso vsi pri psihoterapevtov.
Thunderstorm
26. 06. 2021 14.35
+2
aijtfia
26. 06. 2021 14.10
+4
Včasih je lahko tudi sosed prisolil mulcu eno okrog ušes. Bog ne daj danes kakšnemu okrog kepe prisolit. Danes pa je to nasilje. Potem se pa ne čudit kakšno mularijo smo vzgojili. Mislijo, da jim je vse dovoljeno, da ne rabijo nič delat in brez spoštovanja do starejših.
Bratomil
26. 06. 2021 13.34
+4
Beboti, ste že slišali za Dunning-Krugerjev učinek? Bolj kot si tumpast, več misliš, da veš. Vi se raje držite svoje ravne zemlje, političnih ideologij in religij. To je vaš domet.
AntiMarksist
26. 06. 2021 14.06
-1
Kam spadas, ce verjames medijem, ko pisejo "strokovnjaki so povedali, da obstaja 53 spolov"?
MesniBurek
26. 06. 2021 13.32
+5
Ljudem, ki so v kakšni duševni stiski bi priporočil dobrega psihoterapevta. Poznam 2 dobra primera, ko sta se osebi uspeli skozi par let dela z psihoterapijo uspeli iz obupa spravit na človeka vredno življenje.
VAREN
26. 06. 2021 13.12
+2
Ja bogi revčki. Mamini sinčki in hčerkice, ki ne poznajo drugega kot telefon in igrice. Dela se naj lotijo, pa ne bodo imel nobenih težav.
Truth
26. 06. 2021 13.23
+1
AntiMarksist
26. 06. 2021 13.28
+6
Taki mamini sincki so tako zelo defektni, da jim je pobeg v telefon in igrice edina resitev. Vprasanje je, kaj jih je naredilo defektne..
VAREN
26. 06. 2021 13.34
+6
AntiMarksist
26. 06. 2021 14.00
+2
Zakaj pa so bili starsi vcasih manj defektni kot sedaj?
VAREN
26. 06. 2021 15.34
+1
Ker so živeli v normalnem svetu, kjer se je komuniciralo s pogledi in govorico, kjer se je družilo ob igrah, zabavah, bazenih. Hodili neobremenjeni v službe. Kaj od tega znajo današnji mladi starši najstnikov.? NIč. Samo stokat.
detect
26. 06. 2021 12.33
-8
večina teh bolnikov je desničarjev,ki nimajo nikoli dosti.
AntiMarksist
26. 06. 2021 12.53
+1
Hmmmm.. povprasaj strica Googla, ce je kaksna studija bila narejena v to smer in kaksni so rezultati...
VenZsajvestekdo
26. 06. 2021 12.28
+0
Zalostno je to. Starejsi ljudje tega me razumejo. Casi so se spremenili. Ni vec isto kot je bilo takrat. Anksioznost ter depresija ipd so resne tezave s katerimi se ne igrat. Vem sedaj boste govorili da se naj skup poberejo in spijejo kaj. To ne pomaga. Tudi vam ni. Veliko vas nosi se vedno bremena v seb ampak nekateri se tega ne zavedajo in tresejo svoje tezave na druge(npr na lastne otroke, kateri potem to nosijo naprej poleg svojih provlemov). In ne mi pametovat da mladi nimajo se nic sekirat ker nic talega ne dizivljajo. Ampak povem vam da nosimo se vasa bremena. V sloveniji ke zalostno da psihoterapija ni priznana in raje nafilajo ljudi s tabletami kar ni pametno. Terapija bi morala bit uvedena v splosno zdravje. Saj resuje. Sicer je laz da je tezko najti terapevta. Na seveda ce imas finance za njega ga najdes v roku parih ur. Ce bi pa slovenija priznala tole bi pa lahko se tisti ki nimajo financ dobili svojega terpevta brez problema..
AntiMarksist
26. 06. 2021 13.03
+4
Ja, kdo si bi mislil, da ce bomo non-stop unicevali lastno kulturo, druzbo in druzino, da bodo ljudje vedno bolj "bolni"? Clovek bi skoraj pomislil, da so vcasih ljudje vedeli, da je nekaj kar je delovalo skozi stotine generacij prestalo test casa.. dobro, da smo danes tako zelo progresivni, da lahko ratas zenska ze samo s tem, da se steriliziras..
User1832247
26. 06. 2021 12.19
-3
vsak zakaj ima svoj zazo!tudi ta tema je v osnovi čisto preprosta - na oblasti so taki ki nimajo tri čiste!
AntiMarksist
26. 06. 2021 12.22
+1
srecnii
26. 06. 2021 11.33
+2
Včasih je blo dost takih in so spil en mali šnopček, pir in se veselil življenja, skratka na koncu ni nobenmu nič falil. Delal so, živel, gradil tovarne, državo, ceste. En je motorno žago uporabjal drug pa veje stran metal. Upam da razumete. Nobenmu ni nič falil.
Ici
26. 06. 2021 13.01
+0
S takšnim plehkim pisarjenjem si hudo žaljiv do ljudi, ki so se znašli v duševnij stiska. Sramuj se.
AntiMarksist
26. 06. 2021 13.15
+4
Taki posamezniki niso povsem srecni, en dan se pa zbudijo v "dusevni stiski". Vsak ima svojo zgodbo, v kateri jih je tisoce majhnih odlocitev vodilo v smer, kjer so na koncu pristali. Ali veste katera odlocitev vodi v katero smer? Kako boste svetovali bljiznim, ce jim hocete dobro? Ali je res sramotno, da hoces drugim dobro?
Uporabnik1812060
26. 06. 2021 11.21
+4
Osnova je, da pride do tega, če v domačem krogu, družini, ni normalnega stanja. Če se otrok tam ne počuti varnega, nima zaupanja in nikogar, ki bi se lahko z njim pogovoril o težavah, to išče to drugje. Če ne najde, se mu začnejo nepredelane težave kopičiti in privede do depresivnih itd... stanj. Druga, nekako dodatna stvar pa je po mojem mnenju, da danes mladi gledajo po družbenih omrežjih razne blogarke, influensarke, vplivnice (ob tej besedi se mi kar koz...) in kar je še vsega tega sran..., ki 'učijo' - promovirajo, kako biti srečen, kaj vse moraš imeti, kam vse iti... . Skratka, to je zlagano, zafnano, butasto... . In ja, če padeš pod ta vpliv, te prej ali slej začne dušiti, če vsega, kar je predstavljeno, ne dosegaš.
AntiMarksist
26. 06. 2021 11.04
-4
Ali veste, da so ljudje, ki imajo levicarsko ideologijo 3x bolj podvrzenim "dusevnim motnjam" kot tisti, ki imajo bolj desno?
AntiMarksist
26. 06. 2021 11.51
+0
Ali veste, da ce dajete minuse, to ne spremeni tega kar je res? Namig: pomislite, kdaj ste zadnjic videli srecno feministko?
LevLandau
26. 06. 2021 10.59
+7
Veliko je na starših samih... pa lahko pričnemo že pri permisivni vzgoji,.. kje so še vsi problemi z alkoholom in nasiljem doma. Po drugi strani je pa sam sistem čist v ku ... Poglejte kakšne vrednote poveličuje kapitalistični sistem, pa bo vse jasno.