Na Inštitutu za kriminologijo so izvedli raziskavo, v kateri so se dotaknili prav zalezovanja kot oblike nasilja v družini. Pregledali so več kot 500 policijskih spisov z vseh policijskih uprav po Sloveniji in ugotovili, da statistike predstavo iz filmov sicer potrjujejo. "Velika večina storilcev je bila moških, žrtve pa so skorajda vedno ženske. Že tukaj se nekako kristalizira ideja o tem, kako je videti zalezovanje," se strinja vodja projekta Eva Bertok.
Vendar pa raziskovalka ob tem opozarja, da se kljub statistiki ne smemo ujeti v njeno past: "Tako kot pri posilstvih se mi tudi tu zdi, da družba preveč poudarja en prototip žrtve in en prototip storilca. Statistika na podlagi pregleda policijskih spisov slednje sicer potrjuje, a že tu je treba v zakup vzeti, da so to spisi, za katere so policisti ob prijavi presodili, da bo prijava zdržala in so z njo nadaljevali."
Sama je sicer govorila tudi z moškimi, ki so bili žrtve zalezovanja. "V ničemer se ne razlikujejo od teh stereotipnih primerov, ko imamo v mislih neko lepotico, ki ji sledi nek neznan zalezovalec," poudarja.
Bertokova priznava tudi, da Policija največ zalezovanja resnično zaznava prav v primerih intimnopartnerskih razmerij (čeprav se pojavljajo tudi primeri zalezovanja poslovnih subjektov). Ugotovili so namreč alarmantno visok odstotek kršitev prepovedi približevanja.
Že leta 2009 so v projektu, kjer so spremljali prepovedi približevanja, ugotovili, da je bilo 24 odstotkov teh prepovedi kršenih. Takrat so si za prihodnje raziskave zadali cilj pregledati toliko policijskih evidenc, da bi ustvarili reprezentativen vzorec. Med leti 2021 in 2023 je Inštitut za kriminologijo analiziral zadeve intimnopartnerskega nasilja, v katerih je Policija izrekla prepoved približevanja; pristojni so namreč po lastnih ocenah ugotavljali, da so prepovedi približevanja kršene v 40 odstotkih.
"Po pregledu več kot 500 policijskih spisov smo ugotovili, da ta odstotek kršitev v resnici znaša okoli 20. Osredotočili smo se zgolj na kršitev prepovedi približevanja, da se je torej storilec približal žrtvi na tak ali drugačen način," pojasnjuje raziskovalka, ki je sodelovala tudi v takratnem projektu. A četudi je odstotek nižji od ocen Policije, pa je podatek, da so prepovedi kršene v 20 odstotkih, še vedno "alarmanten".
Dlje časa je trajal nasilen odnos, pogostejše in daljše je bilo kasnejše zalezovanje
Sogovornica se je tako leta 2024 odločila podrobneje analizirati kršitve prepovedi približevanja v primerih nasilja v družini, ob čemer se osredotoča predvsem na primere z elementi zalezovanja. "Mednarodne raziskave potrjujejo, da je zalezovanje razširjen pojav, ki ima pomembne implikacije za javno zdravje in javno varnost. Vseeno pa to raziskovalno področje ostaja razmeroma zapostavljeno," pravi.
Ob pregledu policijskih evidenc so odkrili še en srhljiv podatek - večina žrtev, ki so zahtevale prepoved približevanja in jo tudi dobile, je razmerje končala že pred daljšim časom. "Odkrili smo neko premosorazmernost - dlje časa je nasilni odnos trajal, pogostejše so bile tudi kasnejše kršitve prepovedi približevanja, ki so trajale dlje časa," ugotovitve razkriva Bertokova.
Pri krajšem nasilnem odnosu pa so bile praviloma tudi kršitve prepovedi kratkotrajne oz. jih je bilo manj in je storilec hitreje odnehal.
"Vse to kaže na neko preživeto obliko razmišljanja, ki je še vedno prisotna tudi v Sloveniji, da je zakonec ali pa nek dolgoletni intimni partner last druge osebe in da lahko tako z njim upravlja tudi na take nizkotne načine," dodaja raziskovalka. Sama ocenjuje, da se storilec ob tem zelo dobro zaveda, kaj s svojim ravnanjem počne žrtvi: "Težko se sklicuje na to, da ni vedel, kaj bo povzročil osebi, če jo pokliče stokrat ali pa če ji napiše 20 SMS-sporočil."
Kot poudarja, gre tu za zelo težke situacije: "Žrtve, ki so na žalost večinoma ženskega spola, so morale najprej zbrati dovolj poguma, da so iz nasilnih razmerij izstopile, nato pa so za 'nagrado' soočene s tem, da so ekonomsko precej na slabšem, da storilec vpliva na otroke, da jih je strah za dobrobit otrok ... Dogaja se tudi, da storilec kot zadnji način manipulacije z žrtvijo nekaj stori otroku. V bazi, ki sem jo raziskovala, so grožnje otrokom zelo pogoste."
Klici, sporočila, grožnje, sledenje na družbenih omrežjih ...
In tu pridemo do različnih oblik zalezovanja, ki jih je omogočila tudi nova tehnologija. Zalezovanje ne pomeni zgolj fizičnega sledenja, skrivanja v temnih sencah ulice ali za vogalom hiše, čepenja pred domačo hišo osebe ... Tu je tudi neprestano klicanje po telefonu, pošiljanje sporočil, tudi grozečih, sledenje na družbenih omrežjih ali prek GPS-naprav ...
"Veliko teh SMS-sporočil nosi pravo grožnjo: Ubil te bom. Tu ne gre za nedolžna sporočila," je jasna vodja projekta na Inštitutu za kriminologijo. A kot je ugotovila med raziskovanjem, so morale številne žrtve kljub prepovedi približevanja še vedno ostajati v stiku z nasilnežem, saj so imele skupne otroke: "To je še ena od stvari, ki je žrtev postavljala v podrejen položaj oz. v položaj, ko se je morala dogovarjati s storilcem, imeti neke vrste komunikacijo."
Ko je preučevala primere, je ugotovila, da se je pogosto zgodilo, da so žrtve delale na precej izpostavljenih delovnih mestih, kot so na primer trgovine ali restavracije. Tako so storilci točno vedeli, kdaj bodo na delovnem mestu, kjer so jih pričakali. "S tem pa žrtvi ni povzročal zgolj psihološkega pritiska, temveč je vplival tudi na njeno službo in zmožnost preživetja," pojasnjuje.
S tem pa niso povzročili le psihičnega pritiska na žrtev, temveč so vplivali tudi na njeno pridobivanje dohodka. Ekonomsko nasilje je sicer pogosto prisotno v toksičnih in nasilnih odnosih, a ga je težko opredeliti, se strinja tudi Bertokova.
Kot opozarja, še vedno živimo v precej patriarhalni družbi, zato so tudi skupne družinske finance še vedno nekaj precej običajnega: "Pri mlajših generacijah so ločeni bančni računi morda bolj utečeni, še vedno so primeri, ko lahko ženska zgolj prispeva v ta skupni kupček; no ali pa obratno - da večino stvari, kot so najemnina in stroški, plačuje ženska in jo partner s tem ekonomsko izčrpava. Preostali prihodek pa tako ostane moškemu." Vse to je pokazala njihova raziskava konkretnih primerov, obravnavanih s strani Policije.
'Splet je omogočil precej bolj prefinjeno obliko zalezovanja'
Splet je medtem posegel tudi v razmerje moči. "Če se ženske prej fizično niso bile zmožne upreti nekemu fizično močnejšemu moškemu, ki jih je nadlegoval, pa lahko nadlegovanje zdaj izvajajo tudi same prek e-pošte, SMS-sporočil, spleta ... Če želi torej oseba izvajati nek psihološki teror, ga lahko izvaja nad komerkoli," pojasnjuje.
Ob tem ocenjuje, da je splet še dodatno odmaknil problem zalezovanja: "Ljudje lahko to zdaj počnejo veliko bolj prefinjeno in se ob tem ne počutijo slabo. Številni so na primer na Facebooku že poiskali določeno osebo iz svoje preteklosti. Tu sicer ne gre za tako problematične primere, vendar pa vseeno kažejo na to, kako dojemamo splet."
Podobno opažajo tudi na področju medvrstniškega nasilja. Vprašalniki, ki so jih razdelili med nekatere osnovnošolce, so namreč pokazali, da znajo mladi "nevtralizirati stvari, ki prihajajo s spleta". "Spletnemu nasilju dajejo manjši pomen, ker so nekako pripravljeni na tovrstne zadeve na spletu. Tisti, ki nismo odraščali s spletom, pa nismo tako senzibilizirani in sporočilo z besedami "ubil te bom" dojemamo kot veliko večjo grožnjo," pojasni.
Po drugi strani pa morda storilec ob zapisu takšnega sporočila sploh ne bi občutil obžalovanja, saj se tovrstne grožnje na spletu velikokrat ne dojemajo resno. "To je nekaj, kar je smatrano kot zabavno. To je nekaj, kar splet omogoča, oseba pa se počuti anonimno," doda Bertokova. Prav zato meni, da je treba delati več na ozaveščanju, kako zelo škodljivo je lahko zalezovanje in tovrstne grožnje ter kakšne posledice ima lahko vse to za žrtev.
Vseeno pa lahko nova tehnologija tudi pomaga pri dokazovanju nasilja, saj ohranja trdne dokaze groženj, nadlegovanja, zalezovanja.
Kot še pravi sogovornica, se je o nevarnostih zalezovanja začelo govoriti precej pozno. Sprva je bilo namreč to smatrano kot pozornost kakšne bolj zagrete oboževalke. "Šele ko se je zgodil umor Johna Lennona, ki ga je leta 1980 zakrivil ameriški oboževalec skupine The Beatles, so se stvari začele odvijati tudi na tem področju," navede. Zalezovanje je nato nekoliko večjo pozornost dobilo v 90. letih, a kot poudarja Bertokova, še nismo prišli do tega, da bi zalezovanje razumeli kot psihični pritisk, ki se izvaja nad žrtvijo.
