Slovenci v samem vrhu boja za osvojitev vesolja

Slovenija je majhna vesoljska sila, a še vedno sila z dvema satelitoma v orbiti. Po mesecu in pol je direktor Centra odličnosti vesolje, znanost in tehnologije Tomaž Rodič delil prve posnetke 65-kilogramskega Nema HD nad Ameriko. "Prvi rezultati so res izjemno obetavni, da bomo seveda kalibrirali naše senzorje še bistveno boljše in dosegali vse boljše posnetke," je pojasnil. Interaktivno sodelovanje s satelitom še pride na vrsto, prav tako vklop multispektralne kamere, prve take vrste na njegovem manjšem bratu Trisatu, ki ga mariborska univerza nad našimi glavami še drži v hladnem stanju. Iztok Kramberger, nosilec projekta satelita Trisat s Fakultete za elektrotehniko, računalništvo in informatiku UM, je povedal: "Tukaj ne smemo storiti napake. Vsaka napaka nas lahko stane sam naš satelit." In del petkilogramskega malčka oziroma lastnik podsistema, edinega tako majhnega na svetu,  je tudi podjetje Skylabs. "Ta superiornost, ki jo lahko tudi že dokazujemo komercialno, se kaže ta trenutek v enajstih pogodbah. Plasiran bo na enajstih različnih satelitih. Gre za konstalacijske satelite, in če bo prva faza uspešna, se nadejamo, da bo ta poletel v nekaj letih tudi v sto različnih satelitih," je pojasnil Tomaž Rotovnik, direktor Skylabsa.

Na okrogli mizi v Vitanju z naslovom V vesolju smo, kam naprej? so dokazali, da naša visokotehnološka podjetja zares spadajo na oder t. i. novega gospodarstva. In ne gre le za to, da nano sateliti spreminjajo ekonomijo vesolja, torej več za manj denarja, tu je možnost za napredek pri obdelavi podatkov, ki jih zbirajo sateliti v naši vesoljski soseščini.

"Strojno učenje in umetna inteligenca imata velik potencial, da te podatke učinkovito interpretirata in iz njih iztisneta dodano vrednost," je povedal Sašo Džeroski, vodja odseka tehnologije znanja na Institutu Jožef Stefan. To je uspelo tudi podjetju Duol, ki za zdaj še ni v vesolju in tja niti ni nameravalo. Je pa Nasa vseeno potrkala na vrata, potem ko so deset napihljivih hal za 2000 delavcev postavili za naftno družbo sredi ničesar v Sibiriji. "Tisto, kar smo naredili, jih je impresioniralo. In filozofija tukaj, osvajanja Marsa, če gledamo, je enaka. Sredi ničesar moraš ustvariti neko infrastrukturo, ki ti bo služila kot osnova," pojasnjuje Dušan Olaj, direktor Duola.

Odhod rakete Vege pretekli mesec skupaj z Nemom HD in Trisatom so na izstrelišču Evropske vesoljske agencije ESE omogočili tudi merilni sistemi trboveljskega podjetja DEWE Soft, ki že sodeluje tudi z Naso, ruskim vesoljskim programom in giganti avtomobilske industrije. Medtem pa se v Cosylabu lahko pohvalijo že z desetletnim sodelovanjem s Cernom. Sodelovali so tudi pri gradnji največjega in najdražjega observatorija na svetu. Teleskop Alma pa je tudi s pomočjo Slovencev na domač planet ponesel prvo sliko črne luknje in celo zaznal morebitno življenje v oblakih Venere.

"Prednost podjetja Cosylab je vsekakor naša tehnološka odličnost in to, da znamo našim strankam pomagati, da lažje izvedejo svoje eksperimente, zdravijo raka s protoni in razvijajo najsodobnejše sisteme, ki jih potrebujejo," je v oddaji 24UR ZVEČER pojasnila Andreja Smole, vodja vesoljskega segmenta pri Cosylabu. Vesolje je za podjetje Cosylab nov trg, kjer vidijo veliko priložnost, predvsem zaradi svojih tehnoloških znanj, ki so jih pridobili na drugih domenah, kjer delujejo. "Vsekakor pa je to tudi naše poslanstvo, saj ne želimo biti najboljši samo na področju kontrolnih sistemov na svetu, ampak tudi v vesolju."

Vroča točka za evropsko vesoljsko agencijo pa postaja štajerska prestolnica. Tam najdemo tudi podjetje Skylabs, ki je z mariborsko univerzo poslalo v vesolje satelit Trisat. Kaj to pomeni za to, v preteklosti večkrat podcenjeno regijo?

Marko Novak s trboveljskega DEWE Soft je pojasnil: "Mislim, da je to en velik velik korak k ponovni rehabilitaciji inženirskega znanja, ki je nekoč na Štajerskem že bilo. Pretekli dve desetletji sta bili precej problematični, kar zadeva to, pa tudi za prihodnost je to en lep nastavek za študij tehnike, ker se sama po sebi postavljajo področja od elektronike, strojništva materialov, ki lahko rezultirajo tako pri razvoju kot tudi nekoč, upam da, proizvodnji satelitov v štajerski regiji."

Je Slovenja v resnici zdaj za mizo z velikani? S pomočjo ministrstva za gospodarstvo je Sloveniji v zadnjih šestih letih uspelo pripraviti takšen okvir, prepričati partnerje v evropski vesoljski agenciji, da je naše znanje dobro, da imamo sveže ideje, ki so tudi za njih, ki so tehnično, tehnološko razvajeni, prebojne ideje in da lahko na njih gradimo in ustvarjamo korist tako za evropsko vesoljsko agencijo kot za druge vesoljske agencije po svetu, prav tako pa tudi za druge, manj zahtevne industrije, kot so letalska, avtomobilska, če lahko govorimo o manj zahtevnih industrijah, saj so to zelo zahtevne stvari, je pojasnil Novak.

Cosylab je tudi vodilni proizvajalec kontrolnih sistemov za protonsko terapijo za zdravljenje raka. V zadnjih letih pa je razvil tudi številne produkte, ne samo za kontrolo pospeševalnika, ampak tudi za kontrolo same terapije, s čimer omogoča, da je terapija bolj natančna in zdravljenje za pacienta na ta način bolj uspešno.

Kakšen pa je zadnji adut podjetja Spoft v boju za vesoljske milijarde? "Vsekakor gre za visoko zmogljive opreme, ki lahko delujejo na več sto kanalih. Hkrati začnejo meriti v manj kot milijoninki sekunde in nekaj milijonkrat na sekundo zajemajo podatke, da lahko inženirji izvedo, kaj se v resnici dogaja v strukturah, ki jih analizirajo. Tega brez take vrhunske opreme ne morejo razumeti, mi pa jim bomo pomagali zajeti te podatke in razumeti fenomene, ki se jim dogajajo," je pojasnil Novak.