Magazin

Antična Emona je imela obvoznico, bila je vozlišče poti

Ljubljana, 04. 10. 2020 20.51 |

Arheološka izkopavanja na Tržaški v Ljubljani -4
Avtor
Urša Vrečar
Komentarji
28

Kjer je pred dvema tisočletjema tekla stara rimska cesta, ena izmed treh glavnih vpadnic v antično Emono, danes stoji Tržaška. Na njeni severni strani trenutno potekajo izkopavanja. Pod asfaltom se skrivajo tudi grobišča prvih Emoncev, ki ležijo (kot je velevala rimska tradicija) prav ob cesti. Med najpomembnejšimi ugotovitvami arheologov v zadnjih letih pa je zagotovo odkritje, da je imela antična Emona obvoznico, pravi arheolog Matej Draksler.

Pod Tržaško v Ljubljani se skrivajo ostanki stare rimske ceste, ene izmed treh glavnih vpadnic v antično Emono, ki je vodila do Akvileje in naprej vse do Rima. Cesta nikoli ni izšla iz uporabe, tudi po propadu rimskega cesarstva so jo na primer uporabljala na primer "barbarska" ljudstva za prehod proti Italiji, čeprav sama pot v tem času ni bila več vzdrževana in je bila verjetno v slabem stanju, pripoveduje arheolog Matej Draksler iz Skupine STIK. Na isti trasi je potekala pot tudi v srednjem veku, dandanes pa tukaj teče prometna Tržaška cesta. 

Trenutno arheološka izkopavanja potekajo na severni strani Tržaške ceste. V zadnjih letih pa je v Ljubljani potekalo več arheoloških raziskav sledi, ki so jih za seboj zapustili stari Rimljani, vsako novo odkritje pa arheologom poda nove informacije o sami gradnji cest, obrtništvu, inženirskih podvigih. "Vemo, da so bili Rimljani dobro organizirani, sistem je dobro deloval, kar vidimo predvsem v sledovih vsakdanjega življenja," pove Draksler.  

Ob rimski cesti so potekali obcestni jarki, približno meter in pol široki ter meter globoki, ki so odvajali vodo, vanje se je stekalo tudi blato, tako da je bila cesta bolj čista, doda arheolog. Obenem ti jarki zamejujejo grobišča. 

Kot veleva stara rimska tradicija, so namreč prebivalce pokopavali ob glavnih vpadnicah v mesto, tako na levi kot desni strani ceste. V prvi vrsti ob cesti so pokopani prvi prebivalci Emone, grobišče pa se je nato naprej širilo stran od ceste, v naslednje vrste, ko je v prvi zmanjkalo prostora. Razdeljeno je na grobne parcele, kamor so pokopali člane ene družine. Prvi grobovi segajo v 1. in 2. stoletje.

Prve Emonce so pokopali v prvi vrsti ob cesti.
Prve Emonce so pokopali v prvi vrsti ob cesti. FOTO: Miro Majcen

Večina novoodkritih grobov na severni strani Tržaške je bila zaradi posegov v preteklosti poškodovanih, uničenih in izpraznjenih, pove Draksler. "To grobišče je še relativno slabo poznano, zato nam bo vsaka nova informacija dodatno skristalizirala sliko."  

So pa poleti pred Fakulteto za elektrotehniko Univerze v Ljubljani odkrili izredno dobro ohranjen grob - predvsem zato, ker je bil zakopan globlje kot ostali. V njem so našli številne predmete, keramične in steklene posodice, koščeno iglo s podobo ženskega telesa, obrazno keramično masko, novce. Pa tudi žaro s posmrtnimi ostanki pokojnika, ki se je nahajala v amfori. 

V prvih vrstah, gre za grobove iz 1. in 2. stoletja, so t. i. žgani grobovi, ki pa so lahko zelo različni. "Najpogosteje so grobnice, grobne jame narejene iz tegul oziroma rimskih strešnikov, notri je steklena žara, kjer se nahajajo ostanki pokojnika. Zraven so položili vse, od hrane do denarja in osebnih predmetov. Grobovi imajo najbolj atraktivne predmete, ki so jih 2000 let nazaj položili v jamo, in bolj kot ne so tam ostali. Poleg tega so izbirali najlepše predmete, ki so jih dali k pokojniku," pripoveduje Draksler. 

Poleti so odkrili izredno dobro ohranjen grob.
Poleti so odkrili izredno dobro ohranjen grob. FOTO: Matija Lukić

Pokojnike so sežigali na območju grobišča, potem pa so pepel pobrali in položili v žaro. Pogosto so grobno jamo še obsuli s pepelom drobnih sežganih predmetov, na primer oljenk, posodic. V poznem rimskem obdobju se nato uveljavi skeletni pokop, ki ga povezujemo s krščanstvom. 

Če so najbolj atraktivni ostanki pogosto najdeni v grobovih, na sami cesti arheologih naletijo predvsem na izgubljene predmete - na primer orožje, novce, sponke oziroma fibule. "Na območju Križank smo v blatu na cesti  na primer odkrili srebrni prstan z gemo, ki ga je očitno nekdo izgubil. Gre za zelo dragocen predmet," izpostavi arheolog. Na Tržaški pa so naleteli na kopje rimskega vojščaka iz 4. stoletja, ki ima 15 centimetrov veliko konico, na vrhu pa svinčeno utež. "Tako je bilo obteženo, da ko si ga vrgel, je na tla priletelo z veliko močjo." 

 

Oljenka.
Oljenka. FOTO: Matija Lukić

Med najbolj zanimivimi ugotovitvami v zadnjih letih pa je zagotovo, da je imela antična Emona obvoznico, izpostavi Draksler. Glavna cesta je prvotno vodila skozi mestna vrata in preko mesta samega ter potem naprej ali proti severu ali proti vzhodu. "Postalo je zelo prometno in je motilo utrip mesta," zato so izgradili obvoznico, ki je vodila zunaj obzidja ali po severni ali po južni strani. Če si prispel do Emone in zavil severno, te je pot tako vodila ob zahodnem obzidju. 

"Na Tržaški cesti smo odkrili odcep z glavne ceste, ki je šel direktno v smeri proti južnem obzidju. Cesta se je torej odcepila, vodila ob južnem obzidju in nato naprej verjetno ob vzhodnem obzidju, na eni strani do pristanišča ob Ljubljanici, na drugi strani pa si šel lahko preko mostu naprej proti Balkanu." Glavna cesta proti Balkanu je vodila po mestu današnje Dolenjske ceste. 

Gre za specifiko lokacije  - antična Emona je namreč prestavljala stičišče, vozlišče poti, kar je pomenilo tudi ogromno prometa. "Ni bilo smiselno, da gre ves promet skozi mesto." 

Sama Emona je sicer arheološko dobro raziskana. Zdi se, da ob vsakem gradbenem posegu, prenovi ali gradnji cest naletimo tudi na ostanke, ki so jih pustili stari Rimljani. Gradbena dela se lahko tako pogosto zavlečejo, kar jezi predvsem voznike. "Ljubljana je to, kar je danes, zaradi svoje preteklosti, je skupek vseh teh obdobij. Še posebej za Ljubljančane bi morale biti take raziskave pomembne, saj je to njihova preteklost," na to pravi Draksler. 

KOMENTARJI (28)

Opozorilo: 297. členu Kazenskega zakonika je posameznik kazensko odgovoren za javno spodbujanje sovraštva, nasilja ali nestrpnosti.

Dejan Jankovec
05. 10. 2020 10.57
+3
Res zanimivo. Ta cesta je bila pred cc 30imi leti obnovljena in je bila tudi globoko skopana pa niso najdli nič. A zdaj pa kar naenkrat pol emone.
matejcko
05. 10. 2020 10.54
+3
Se mi je zdelo, da en kup žensk in dolgolascev, ki postopa s čikom v roki in kavico "to go", niso delavci na gradbišču, ker tisti delajo s polno paro skoraj noč in dan, tudi ob nedeljah, da bi Tržaška bila kar najhitreje spet polno prevozna. Živim na Dolgem Mostu in cjazenje v službo ter nazaj je postala prava nočna mora, da ne govorim o vsem tovornem prometu, ki se sedaj kotali po stranskih ulicah, da zaobide Tržaško....
macek_garfield
05. 10. 2020 09.21
+2
a tiste srebrne rimske kovance, ki so jih nasli pa so si v zep dali, samo neko keramiko sikajo, da so nasli pa to
barjan?ek1
05. 10. 2020 08.31
-4
Ne morem verjeti kaj se mi gremo. Ker bomo izkopali par vaz in odkrili par grobov iz davnih časov bomo naredili oziroma smo ga že kaos v prometu za par mesecev. Ne trdim, da te najdbe niso pomembne imajo pa zgolj simboličen pomen in tudi ko so restavrirane zanimajo zgolj peščico ljudi. Če damo to na tehtnico je res neumno spustiti žličkarje na gradbišče, ker jim je vseeno koliko časa bodo delali
detect
05. 10. 2020 09.47
+3
očitno ti je malo mar za zgodovino področja na katerem živiš.
jg57
05. 10. 2020 10.12
+2
matejcko
05. 10. 2020 10.46
+2
Tisti, ki so dali minus, se zagotovo ne vozijo vsak dan v koloni na šiht in s šihta tu mimo, že brez najdb so predvidevali dela do konca leta, tako pa smo tukaj dobri do ne vem kdaj....
chepps
05. 10. 2020 11.16
+1
Patriot78
05. 10. 2020 08.04
+0
Saj so že rimljani vedeli, da je potrebno skrbeti za celotno mesto, ne pa samo center rihtati, na obrobje je pa ljubljanski šerif pozabil - naj malo pogleda zgodovino in naj se kaj naući....
User1538643
04. 10. 2020 21.47
+4
Torej, obvoznice niso naša sodobna progruntavščina... 😁 Pa tudi prometa je očitno bilo...
Komentator965
04. 10. 2020 21.35
-3
Žličkarji. Sej promet lahko stoji a ne?
daiči
04. 10. 2020 21.39
-5
dokler so oni plačani s proračuna da se tam igrajo, promet lahko stoji, loh se tudi država ustavi, samo da oni delajo svoje pomembno "delo"
MaksiLopez
04. 10. 2020 21.33
+1
Ja ja in ko so prisli slovani so tisti ki niso znali brat kazipotov ostali tam...
Kimberley Echo
04. 10. 2020 21.32
+3
Več o načinu življenja Rimljanov si lahko preberete v zgodovinskem romanu Branka Cestnika "Sonce Petovione". Zelo zanimivo in poučno delo, obenem pa dobra zgodba.
kojnusar
04. 10. 2020 21.29
-1
obvoznica janković kućan =null.
Želko Kacin
04. 10. 2020 21.27
-1
a so mel švabski Hofer
Njapo
04. 10. 2020 21.24
+5
Prapra nono od Zidarja?
luzarf@arcor.de
04. 10. 2020 21.17
-2
severno od dunsjdkd je letslišče
KavčStrokovnjak
04. 10. 2020 21.14
+11
Slovenija ima odličen geo-strateški položaj. Nedoumljivo je, da ne znamo tega izkoristiti. Skozi tisočletja smo živeli od tranzita, danes pa ne znamo več? Je slepo gospodarstvo ali politika?
xyz01
05. 10. 2020 08.38
+2
Tranzit nam nič ne koristi. Samo skozi se pelje. Bo treba kaj več nardeiti, da ne bomo samo tranzitna država med severom in jugom, med vzhodom in zahodom.
Diegol14
04. 10. 2020 21.08
+7
Dragi žličkarij...brskajte globje, mogoče najdete 8 miljončkov od Zokija
daiči
04. 10. 2020 21.08
-1
dokler jim bojo dajali denar za igračkanje, se bodo igračkali, če pa denarja zmanjka, bojo pa delat začel
schpanisch
04. 10. 2020 21.03
+7
SCT jo je delal
asatan1986
04. 10. 2020 21.00
-4
Kaksni ogabni nohti 🤭
Diegol14
04. 10. 2020 20.59
+3
A so ble vinjete? Je bil takrat Neron ali Zoki?
pravisprehajalec
04. 10. 2020 20.59
-10
Je možno, da si žličkarji nabirajo sredstva s tem, da tolmačijo vedno nove in nove stvari ob cestah? je podobno kot na Jozef Štefanovem inštitutu, ko so leta 2019 pred sprejetjem proračuna beležili vsak dan znanstveno odkritje svetovnega formata? Potem pa nič več v naslenjem letu? Je misel preveč perverzna?
KungFuPanda
04. 10. 2020 21.25
-1
Ti so daleč od intelekta ljudi, ki jih omenjaš. S tvojim intelektom bi kot civilizacija nazadovali, ne napredovali.
Cervantes Saavedra
04. 10. 2020 21.46
In nepremagljiva Nemčija je namenoma izgubila 2. svetovno vojno, samo da si je nato z Marshallovim planom obnovila iztrošeno industrijo.