Antična Emona je imela obvoznico, bila je vozlišče poti

Pod Tržaško v Ljubljani se skrivajo ostanki stare rimske ceste, ene izmed treh glavnih vpadnic v antično Emono, ki je vodila do Akvileje in naprej vse do Rima. Cesta nikoli ni izšla iz uporabe, tudi po propadu rimskega cesarstva so jo na primer uporabljala na primer "barbarska" ljudstva za prehod proti Italiji, čeprav sama pot v tem času ni bila več vzdrževana in je bila verjetno v slabem stanju, pripoveduje arheolog Matej Draksler iz Skupine STIK. Na isti trasi je potekala pot tudi v srednjem veku, dandanes pa tukaj teče prometna Tržaška cesta. 

Trenutno arheološka izkopavanja potekajo na severni strani Tržaške ceste. V zadnjih letih pa je v Ljubljani potekalo več arheoloških raziskav sledi, ki so jih za seboj zapustili stari Rimljani, vsako novo odkritje pa arheologom poda nove informacije o sami gradnji cest, obrtništvu, inženirskih podvigih. "Vemo, da so bili Rimljani dobro organizirani, sistem je dobro deloval, kar vidimo predvsem v sledovih vsakdanjega življenja," pove Draksler.  

Ob rimski cesti so potekali obcestni jarki, približno meter in pol široki ter meter globoki, ki so odvajali vodo, vanje se je stekalo tudi blato, tako da je bila cesta bolj čista, doda arheolog. Obenem ti jarki zamejujejo grobišča. 

Kot veleva stara rimska tradicija, so namreč prebivalce pokopavali ob glavnih vpadnicah v mesto, tako na levi kot desni strani ceste. V prvi vrsti ob cesti so pokopani prvi prebivalci Emone, grobišče pa se je nato naprej širilo stran od ceste, v naslednje vrste, ko je v prvi zmanjkalo prostora. Razdeljeno je na grobne parcele, kamor so pokopali člane ene družine. Prvi grobovi segajo v 1. in 2. stoletje.

Večina novoodkritih grobov na severni strani Tržaške je bila zaradi posegov v preteklosti poškodovanih, uničenih in izpraznjenih, pove Draksler. "To grobišče je še relativno slabo poznano, zato nam bo vsaka nova informacija dodatno skristalizirala sliko."  

So pa poleti pred Fakulteto za elektrotehniko Univerze v Ljubljani odkrili izredno dobro ohranjen grob - predvsem zato, ker je bil zakopan globlje kot ostali. V njem so našli številne predmete, keramične in steklene posodice, koščeno iglo s podobo ženskega telesa, obrazno keramično masko, novce. Pa tudi žaro s posmrtnimi ostanki pokojnika, ki se je nahajala v amfori. 

V prvih vrstah, gre za grobove iz 1. in 2. stoletja, so t. i. žgani grobovi, ki pa so lahko zelo različni. "Najpogosteje so grobnice, grobne jame narejene iz tegul oziroma rimskih strešnikov, notri je steklena žara, kjer se nahajajo ostanki pokojnika. Zraven so položili vse, od hrane do denarja in osebnih predmetov. Grobovi imajo najbolj atraktivne predmete, ki so jih 2000 let nazaj položili v jamo, in bolj kot ne so tam ostali. Poleg tega so izbirali najlepše predmete, ki so jih dali k pokojniku," pripoveduje Draksler. 

Pokojnike so sežigali na območju grobišča, potem pa so pepel pobrali in položili v žaro. Pogosto so grobno jamo še obsuli s pepelom drobnih sežganih predmetov, na primer oljenk, posodic. V poznem rimskem obdobju se nato uveljavi skeletni pokop, ki ga povezujemo s krščanstvom. 

Če so najbolj atraktivni ostanki pogosto najdeni v grobovih, na sami cesti arheologih naletijo predvsem na izgubljene predmete - na primer orožje, novce, sponke oziroma fibule. "Na območju Križank smo v blatu na cesti  na primer odkrili srebrni prstan z gemo, ki ga je očitno nekdo izgubil. Gre za zelo dragocen predmet," izpostavi arheolog. Na Tržaški pa so naleteli na kopje rimskega vojščaka iz 4. stoletja, ki ima 15 centimetrov veliko konico, na vrhu pa svinčeno utež. "Tako je bilo obteženo, da ko si ga vrgel, je na tla priletelo z veliko močjo." 

Med najbolj zanimivimi ugotovitvami v zadnjih letih pa je zagotovo, da je imela antična Emona obvoznico, izpostavi Draksler. Glavna cesta je prvotno vodila skozi mestna vrata in preko mesta samega ter potem naprej ali proti severu ali proti vzhodu. "Postalo je zelo prometno in je motilo utrip mesta," zato so izgradili obvoznico, ki je vodila zunaj obzidja ali po severni ali po južni strani. Če si prispel do Emone in zavil severno, te je pot tako vodila ob zahodnem obzidju. 

"Na Tržaški cesti smo odkrili odcep z glavne ceste, ki je šel direktno v smeri proti južnem obzidju. Cesta se je torej odcepila, vodila ob južnem obzidju in nato naprej verjetno ob vzhodnem obzidju, na eni strani do pristanišča ob Ljubljanici, na drugi strani pa si šel lahko preko mostu naprej proti Balkanu." Glavna cesta proti Balkanu je vodila po mestu današnje Dolenjske ceste. 

Gre za specifiko lokacije  - antična Emona je namreč prestavljala stičišče, vozlišče poti, kar je pomenilo tudi ogromno prometa. "Ni bilo smiselno, da gre ves promet skozi mesto." 

Sama Emona je sicer arheološko dobro raziskana. Zdi se, da ob vsakem gradbenem posegu, prenovi ali gradnji cest naletimo tudi na ostanke, ki so jih pustili stari Rimljani. Gradbena dela se lahko tako pogosto zavlečejo, kar jezi predvsem voznike. "Ljubljana je to, kar je danes, zaradi svoje preteklosti, je skupek vseh teh obdobij. Še posebej za Ljubljančane bi morale biti take raziskave pomembne, saj je to njihova preteklost," na to pravi Draksler.