Eksotična džungla sredi Prekmurja: 'Najbolj čudaška orhideja je vanilija'

Med Mursko Soboto in Lendavo, dobesedno sredi polj, se dvigajo stekleni rastlinjaki, ki nakazujejo, da se v njih prebuja življenje, ki za rast potrebuje veliko sonca. Tudi tisti dan je pripekalo, edina ohladitev je bil požirek vode. Na vhodu nas je pričakal tehnični direktor podjetja Ocean Orchids Tomaž Jevšnik. Agronom, zaljubljen v življenje, občudovalec orhidej in navdušenec nad tropskim svetom. Entuziazma mu ne manjka, o rastlinah govori z vsem spoštovanjem. 

Prvotna dejavnost podjetja je bila vzgoja in proizvodnja orhidej, ki so ji kasneje dodali tropski vrt. Še pred vstopom v džunglo se sprehodite skozi prodajalno z orhidejami. Prodajajo predvsem tiste najbolj redke vrste orhidej, takšne, ki jih drugje redko dobite. "Najlepša smetana proizvodnje se prodaja tu." 

V preteklih letih so tropski vrt razširili, ker se je povečalo zanimanje. Še pred epidemijo covida-19 so gostili 80.000 ljudi letno. Epidemija je precej vplivala na poslovanje, saj so bili odvisni predvsem od avtobusnega turizma, od organiziranih ogledov iz Slovenije in tujine. Tega sedaj ni oziroma je v zelo omejenem obsegu. "In se zelo, res zelo počasi vrača. In vprašanje je, kdaj, če sploh se bo vrnilo na tisto stopnjo, ki smo jo poznali. Na najboljše dni nas je obiskalo tudi do 17 avtobusov," se v prihodnost ozira Jevšnik."Največ je sicer Madžarov, Slovencev, Avstrijcev, Nemcev, Hrvatov. Zelo veliko je odvisno od turizma v regiji. Turizem je tisti, ki vabi ljudi v naše kraje. In turisti iščejo vedno nove priložnosti in točke, da si jih ogledajo in mi smo tudi ena izmed njih."

V tropskem vrtu združujejo približno 350 različnih tropskih rastlin

Večina ljudi te rastline pozna kot lončnice ali sadeže, ki jih uživamo. Vse te pa so v tropskem vrtu posajene v tla, tam dosežejo neke druge dimenzije, tudi zacvetijo in naredijo plodove. Videti so ravno tako kot v naravi, prihajajo pa iz celotnega tropskega pasu tega planeta. "Mi jih nimamo razdeljenih po skupinah, kot jih imajo klasični botanični vrtovi, ki se trudijo rastline razvrščati po kontinentih. Mi nimamo takega reda. Nismo se trudili biti botanični vrt, ampak smo se trudili narediti neko tropsko vzdušje. Džunglo."

Ko vstopiš v prekmursko džunglo, je klima podobna tisti v pravi. Toplo je, soparno, za osvežitev poskrbi manjši slap. Ozreš se okoli sebe, povsod rastlinje, pretežno vsi odtenki zelene, vmes se bohotijo oranžna papaja, rumen ananas, živo rdeči cvetovi flaminga. Obiskovalcem je prepuščen prost sprehod po vrtu, da si rastline lahko v miru ogledajo, skupine imajo možnost vodenega ogleda, kjer jih vodič popelje čez vrt. 

Ravno je zorela papaja. Nekateri sadeži so že bili oranžni, pripravljeni, da jih utrgaš in poješ. Sami te sadeže oberejo in jih tudi pojejo. "In ker smo v tropskem vrtu, ne uporabljamo pesticidov," doda Jevšnik. Rastline pustijo prosto rasti. Če zbolijo, počakajo, da se same pozdravijo, obnovijo. 

"To je kakav, iz česar dobimo čokolado, pa tukaj je čajevec za črni čaj in tudi monstera," nam vrt razkazuje Jevšnik. Sledi novo presenečenje. Monstera, ki je v bivši skupni državi krasila vsako dnevno sobo, in ki je v zadnjih letih znova postala popularna, daje zelo okusen sadež. Za razliko od tiste v domači dnevni sobi v tropskem vrtu in v naravnem okolju monstera cveti in daje sadeže. "Zelo okusen sadež. Meni osebno najbolj okusen sadež," s ponosom pove Jevšnik. "Šele ko jo posadiš v tla, se lahko prosto razraste, zacveti in naredi plodove." Plodovi so mešanica ananasa in banane, sladko in sočno, okus monstere nazorno opiše Jevšnik. 

Gojijo tudi eno najbolj "čudaških" orhidej – vanilijo

"Tu sta potem še avokado in poper. In tudi vanilija." Vanilija je ena izmed kraljic začimb in je druga najdražja začimba na svetu. Plodovi ravnokar zorijo. Potem ko dozorijo, jih je treba fermentirati, da dobimo začimbo. Raste pa zelo počasi. Rastlina mora biti stara tri leta, da prvič zacveti. Vsak cvet je treba ročno oprašiti, plod potem raste devet mesecev, ko dozori, ga je treba fermentirati še štiri mesece, da dobimo začimbo, postopek opiše Jevšnik. Če se danes odločiš, da boš vzgojil vanilijo, potrebuješ štiri leta in pol, da boš začimbo lahko uporabil. 

"Draga je zato, ker moraš vsak cvet ročno oprašiti. Draga je tudi zato, ker toliko časa traja, da se jo obere."

Želijo si, da bi ta, starejši del tropskega vrta spremenili v plantažo vanilije. Iz trenutnega pridelka delajo sladoled. Strežejo ga v tropskem baru, zunaj, pred vhodom v vrt. Poskusili smo ga. Okus je z besedami težko opisati, ker je tako dober in poln. Čuti se pristna vanilja, aromatična, sladkasta, žametna. 

In zakaj ravno vanilija? "Ker je to zelo zanimiva rastlina. Ker je orhideja. Ker mi gojimo orhideje. In ker je najbolj čudaška orhideja, kar jih je. Je vzpenjalka, za razliko od vseh ostalih orhidej. In raste čisto drugače kot rastejo vse druge orhideje. In zato, ker se za gojenje le malokdo odloči."

Ker se vsem zdi pretežka za vzgojo, razlaga Jevšnik. "Meni pa se zdi, da smo jo naštudirali. Kako jo gojiti, kako jo oprašiti, kako jo fermentirati," pripoveduje Jevšnik. V Evropi jih nihče ne goji. So bili poskusi, ampak so obupali, ker je z njenim gojenjem veliko dela."V rastlinjaku težko obrneš dovolj denarja, da si povrneš investicijo v rastlinjak z nečim, kar raste štiri leta. V rastlinjak moraš nekaj posaditi in hitro obrati. Na dolgi rok pa bi znalo biti zanimivo." Kasneje želimo vanilijo tudi prodajati. Kot začimbo, ljudem.

Tropski vrt se vseskozi neguje, rastline obrezujejo

Tukaj je tudi karambola, angleško in bolj znana kot 'star fruit'. Gre za značilen rumen plod, ki, ko ga prerežeš, ima obliko zvezde. Sadež raste na drevesu, ki ga je treba obrezovati, saj če ga ne, se zelo razraste. Pri nas bi ga lahko primerjali s hrastom. "Tropski vrt je zanimiv vse leto, ker v vsakem letnem času nekaj cveti. In lahko prideš sem sredi zime, ko zunaj ni nič in je minus dvajset, tu notri je džungla. Pravzaprav v zimskem času cveti največ orhidej."

Proizvodnjo orhidej in tropski vrt loči le steklo. Vsak obiskovalec lahko pokuka v svet proizvodnje orhidej. Za to steno se razprostirajo štirje hektarji proizvodnih površin, rastlinjakov, kjer se orhideje gojijo. "Naš ciklus gojenja orhidej je eno leto." Torej od sadike do cvetoče rastline je eno leto. V tem procesu, ki ga mi gledamo, delavci vstavljajo palčke, da se cvetno steblo vzravna. 

"To so pa ananasi," predstavitev bogatega rastlinja naprej predstavlja Jevšnik. Ananas, ko je zrel, je na otip mehek, od zunaj pa ima rumeno, živo rumeno barvo. Odvisno je vsekakor od sorte. Skozi leto je v tropskem vrtu od 20 do 32 stopinj Celzija. Če je zunaj 35 stopinj, potem imamo tu težavo imeti manj. Na primer, pozimi, ko je zunaj mrzlo, imamo tu notri minimalno 15. Poleti pa pač več. Ampak nikoli manj kot 15.

Sprehodili smo se še do ene zanimivosti. Zanimivo je vsem, otrokom in odraslim. To je rastlina, ki se premika. Po slovensko tej rastlini rečemo sramežljivka, ker deluje, kot da je sramežljiva, ker se umakne, ko se je dotakneš. Ta rastlina spada med mimoze, zato rečejo, da si kot mimoza. "Zgodi se pa to, da ko kakšna žuželka pride na njo, jo hoče jesti, se zgodi, da se listi rastline premaknejo, se skrijejo. Listi se zložijo. In to je najboljši način, da otrokom razložiš, da so rastline žive. Čez pet minut se znova odpre."

"V Prekmurju se mi zdi, da je to ena od top lokacij za obisk, tako po svoji zanimivosti kot tudi po svoji velikosti. V bistvu imamo tudi proizvodnjo, ki ni konkurenčna tu naokrog. Razen Nizozemske," pove Jasna Žunko, vodja skladnosti poslovanja v podjetju. Največji izziv jim predstavlja trajnostni razvoj, saj delajo za zeleno prihodnost, "da porabimo čim manj plastike". Ta načrt je sedaj v fazi raziskovanja. Zanima jih, na kakšen način lahko naredijo 100-odstotno ekološki izdelek, orhidejo. V ta namen raziskujejo biorazgradljive cvetlične lončke. Rastlinjake segrevajo z geotermalno energijo. Črpalka se nahaja v bližini rastlinjakov. "V Prekmurju ima geotermalna energije neverjetno moč." Žunkova je še dodala, da je epidemija zaustavila življenje, nekaterim ga tudi obrnila na glavo, a narava se ni dala. Orhideje so rasle naprej, tropski vrt se je še naprej razraščal. 

Zanimivo je delati v tropskem vrtu, pravi Alica Uroić Bukovec, vodja tropskega vrta. Obiskovalcem so vsekakor najbolj zanimive same rastline. Ženskam so bolj zanimivi fikusi, ker jih poznajo od doma kot sobne rastline. Iz cvetov orhidej izdelujejo tudi unikaten nakit. "Kot vsako živo bitje ima orhideja tudi življenjsko dobo, v našem nakitu pa je večna."

Obiskovalci iz tropskega vrta odhajajo z velikim zadovoljstvom. Tudi Tine, ki si je eksotične rastline ogledoval s svojim dekletom. Dejal je, da je bil prvič tukaj in mu je bilo zelo zanimivo. "Zelo veliko je različnih rastlinskih vrst. Veliko je takih, za katere si sploh ne predstavljaš, da so lahko tako velike ali da sploh obstajajo." Bila sta v bližini na dopustu in sta si ogledala tudi tropski vrt. Punci bo kupil tudi orhidejo, je rekel, ogledujeta si, katero.

'Za vsako Slovenko dve orhideji'

Zgodba se je začela s kolegom Romanom Ferenčakom, pripoveduje Jevšnik. Idejo o proizvodnji orhidej sta snovala že med študijem agronomije v Ljubljani. To je bilo med letoma 2000 in 2003. Zdelo se jima je, da je Prekmurje idealno za rastlinjake. Za proizvodnjo česar koli, razloži, ker je teren raven, ker je dovolj sonca, ker je dovolj padavin, ker je geotermalna energija. Spraševala sta se, zakaj ob tako ugodnih pogojih tu ni rastlinjakov. Začela sta raziskovati, večkrat sta šla na Nizozemsko in tam opazovala, računala in zdelo se jima je, da morajo rastlinjaki biti v Prekmurju, ker "tu imamo vse, česar oni nimajo". 

"Zemlja je cenejša, sonca imamo več, geotermija je cenejši vir ogrevanja, okoljsko manj sporen, delovne sile je dovolj in to take, ljudi, ki imajo občutek za rastline, ker je to kmetijsko območje." Zato se jima je zdelo, da je treba ta načrt izvesti in zato sta od ideje do realizacije prišla konec leta 2005. Animirala sta investitorje, prišla do bančnih posojil in postavila prvi rastlinjak. To se je zgodilo decembra 2005. Tropski vrt je nastal leta 2007. Potem se je proizvodnja še širila, širil se je tudi tropski vrt in "zdaj smo tu, kjer smo". 

Na leto pridelajo okoli dva milijona orhidej. Pripomnim, da za vsakega Slovenca eno, Tomaž me popravi: "Za vsako Slovenko dve." Četrtina orhidej ostane v Sloveniji, ostalo izvozijo v tujino. "Čim dlje stran od Nizozemcev, ker tako dosegamo boljšo ceno. Čim bolj greš proti Nizozemski, slabšo ceno dosegaš, ker tam so oni kralji. Tam je takih rastlinjakov precej. Mi predstavljamo dober odstotek evropske proizvodnje."

Njihove orhideje so leta 2019 za veliko noč krasile baziliko svetega Petra v Vatikanu. Prvič so namesto nizozemskih rož uporabili rastlinje iz Slovenije. "Tja so šle največje orhideje, velike, bele."

Kakšni pa so načrti za prihodnost? "Za zdaj smo tu, kjer smo, časi so negotovi. Ni v načrtu kakšne kratkoročne širitve, zagotovo ne. Najprej moramo videti, kam ta planet gre. Vse, kar je sedaj fiksno, je plan za ta tropski vrt, čim več vanilije in narediti plantažo vanilije."