Vojna zaradi vedra: 'Tudi, če ni resnica, je to dobra zgodba'

Legenda pravi, da je skupina prebivalcev Modene vstopila v Bolonjo ter iz lokalnega vodnjaka ukradla vedro vode. Bolonjčani so zahtevali vrnitev vedra, kar pa je vladar Modene zavnril. Bolonja je Modeni napovedala vojno in mestni državi sta odkorakali v spopad. 

Dobra zgodba. Pa je resnična? Prikladen star italijanski rek pravi: Se non è vero, è ben trovato (Tudi, če ni resnica, je to dobra zgodba).

Po propadu Zahodnega rimskega cesarstva v petem stoletju je bila Italija mozaik majhnih državic, ki so poskušale braniti svoje ozemlje, hkrati pa se širiti na račun svojih sosedov. Pa ni šlo samo za interese majhnih italijanskih državic, ampak tudi za geopolitično igro, v kateri so svoj interes na apeninskem polotoku in v celi Evropi uveljavljale večje sile. V tem primeru Sveto rimsko cesarstvo in Papeška država.

Pri tem je potrebno biti pošten in dodati, da vmešavanje v notranje zadeve italijanskih držav ni bila vedno samovolja velikih sil, ampak tudi klic samih mestnih držav. Njihovi vladarji so iskali zavezništva s tujimi silami, ki bi lahko branile in legitimizirale njihovo oblast. Toda, kdo je imel moč podeliti pravico do vladanja v teh pogosto nestabilnih in nasilnih časih?

Eden od pretendentov je bil sveti rimski cesar, ki je po kronanju Karla Velikega v baziliki sv. Petra leta 800 zahteval oblast nad starodavnim rimskim cesarstvom. Drugi je bil papež, ki je kot dedič sv. Petra, Kristusov namestnik na Zemlji in zakoniti dedič rimske imperialne oblasti zahteval univerzalno oblast nad krščanskim svetom.

Papeška pravna zahteva je temeljila na enem največjih ponaredkov v zgodovini: Konstantinovi donaciji. To naj bi bil dokument, ki ga je Konstantin I., prvi krščanski rimski cesar, izdal papežu Silvestru I., preden je cesar leta 330 preselil svojo prestolnico v Konstantinopel (današnji Istanbul). Papežu je podelil polno cesarsko oblast v zahvalo za ozdravitev cesarja gobavosti in njegovo vlogo pri vodenju cesarstva na zahodu.

Čeprav ni dokazov, da bi donacija obstajala pred osmim stoletjem, je bila splošno sprejeta. Do sredine 15. stoletja ni bilo dokazano, da gre za ponaredek, ko je italijanski učenjak in duhovnik Lorenzo Valla z besedilno analizo razkril, da je ponarejena. Kljub temu se je nanjo sklicevalo še v 16. stoletju, med drugim v Sala di Costantino (Dvorani Konstantina) v Apostolski palači v Vatikanu.

Tisti, ki so v papeštvu videli najvišjo avtoriteto, so se imenovali gvelfi. Tisti, ki so podpirali svetorimske cesarje, so se imenovali gibelini. Ta ideološka delitev ni bila le abstrakten odraz različnih konceptov suverenosti. Bila je praktična delitev, ki so jo pogosto določali razred, geografija, dogodki in priložnosti. Če je bil vaš sovražnik gvelf, ste bili gibelin; če je uzurpator strmoglavil tekmeca, ki je bil gibelin, je trdil, da je gvelf, kar je ustvarilo takojšnjo podporo znotraj in zunaj mesta, politično podobo tistega časa pojasnjuje zgodovinski spletni časnik The Conversation.

Politične napetosti in tekmovanje med gvelfi in gibelini za oblast so glavni razlog za t.i. vojno zaradi vedra. Bolonja je bila vodilno gvelfsko mesto, ki je kasneje postala del Papeške države in je varovala prelaze skozi Apeninsko gorovje v Italiji. Modena je bila država, ki je bila odvisna od podpore svetih rimskih cesarjev. Ker sta bili mesti na robu te ločnice, je bila napetost neizogibna, kar je privedlo do zgodbe o ukradenem vedru. Toda resničnost je bila veliko globja in bolj zapletena. 

Precej verjetnejši vzrok za vojno je bilo zavzetje bolonjske trdnjave Monteveglio s strani Modene septembra 1325, kar je bila resna grožnja bolonjski obrambi in razlog za iskanje povoda za vojno.

Po letih vdorov čez mejo je bila osvojitev Monteveglia s strani Modencev zadnja kaplja čez rob 'vedra'. Novembra 1325 se je številčno krepko manjša modenska vojska pri Zappolinu srečala z Bolonjci. Papež je pred tem modenskega voditelja izobčil in ga razglasil za upornika proti Bogu.

Bolonjci so imeli številčno premoč, vendar so bili večinoma neizurjeni, medtem ko je svetorimski cesar Modencem na pomoč poslal profesionalne nemške vojake. Rezultat je bila odločilna modenska zmaga z veliko bolonjskimi žrtvami.

Takšne zmage pogosto dajo prostor za nastanek mitov kot je zgodba o kraji vedra iz mestnega vodnjaka. Toda veliko bolj verjetno je, da je bilo vedro zaplenjeno po bitki, in ne pred njo. Italijanski pesnik Alessandro Tassoni je s svojo satirično epsko pesnitvijo La Secchia rapita v 17. stoletju še dodatno utrdil ljudsko prepričanje, da je kraja vedra vzrok za vojno med Bolonjo in Modeno. 

Še danes mnogi ljudje še vedno verjamejo tej zgodbi. V Modeni je originalno vedro ponosno razstavljeno v mestni hiši, replika pa v stolpu Ghirlandine katedrale, kjer je bil original shranjen stoletja.