Ugotovijo lahko, ali imajo zaseženi vzorci kokaina skupen izvor

Praktično vsa zasežena droga v Sloveniji pride v preiskavo na oddelek za kemijske preiskave na Nacionalnem forenzičnem laboratoriju (NFL). 

Tam morajo strokovnjaki najprej ugotoviti, ali sploh gre za drogo – za identifikacijo je dovolj že mikrosled, ki jo npr. najdejo na zaseženi tehtnici, po potrebi ocenjujejo tudi čistost, saj so droge na tržišču zaradi zaslužka pogosto redčene. Droge iste vrste, ki so bile zasežene različnim osebam, tudi primerjajo med seboj. 

"Za kokain imamo dovršeno metodo, s katero ugotavljamo skupni izvor med vzorci, ki so bili zaseženi različnim osebam. Imamo podatkovno bazo profiliranih kokainov, ki so bili v zadnjih treh letih zaseženi v Sloveniji," pripoveduje namestnik vodje oddelka dr. Tomaž Gostič. 

Največ dela imajo s konopljo, pa tudi s heroinom, kokainom, ekstazijem in amfetaminom. "Na tržišču se tedensko pojavljajo nove psihoaktivne substance, ki imitirajo učinek konoplje, heroina, kokaina ... Te izdelke se kupuje pod pretvezo kot prehransko dopolnilo, solne kopeli, raziskovalne kemikalije… in so ne samo cenejši, pač pa jih tudi ni na seznamu prepovedanih drog. In če niso izrecno prepovedani, so legalni. To je potem nekakšen začarani krog, saj se nove psihoaktivne substance na trgu pojavljajo hitreje, kot jih Ministrstvo za zdravje lahko uvršča v uredbo o prepovedanih drogah." 

Pomembno področje preiskav, ki jih opravlja omenjeni oddelek, je tudi analitika požarnih ostankov, ki se v posebne pločevinke ali plastične vrečke zavarujejo na požarišču. Ko pri sumih na požige iščejo različne pospeševalce gorenja, jim pri tem pogosto pomagajo tudi dobro izurjeni pasji smrčki. 

Analizirajo tudi sledi s kraja eksplozije in vzorce zaseženih eksplozivnih snovi. "V zadnjem času je več uporabljene pirotehnike in ne toliko vojaškega eksploziva, a na tem mestu moram opozoriti, da ima petarda s 100-gramsko polnitvijo enako moč kot ročna vojaška bomba in lahko povzroči zelo podobno škodo kot vojaški eksploziv," še pojasni naš sogovornik. 

Za kakšne vrste eksploziva gre, lahko ugotovijo z najsodobnejšo instrumentalno opremo, imajo celo prenosnike za na teren, ki za identifikacijo ne potrebujejo neposrednega stika s snovjo. 

Opravljajo analize barv in lakov s prometnih nesreč, barvil na bankovcih, ki so predmet ropov finančnih institucij, solzivcev, obstaja pa še cela paleta nestandardnih metod oz. eksotičnih primerov, kot so strupi, snovi v grozilnih pismih, pesticidi, onesnaženje okolja ...

Naslednji konec tedna vam bomo predstavili Oddelek za fizikalne preiskave, kjer imajo forenzično strelišče, kakršnega ni nikjer v Evropi, in Oddelek za biološke sledi, ki s preiskavami DNK rešuje najtežja kazniva dejanja.