Magazin

Zaradi prekomernega gledanja v ekran pri otrocih narašča kratkovidnost

Ljubljana, 14. 02. 2021 07.10 |

Otroci ob gledanju v telefone in tablice zdržijo dlje, kot če bi brali knjigo, čeprav dokazano razumejo manj.
Avtor
Urša Zupan
Komentarji
70

Zaradi izrazitega naraščanja kratkovidnosti v populaciji, ki naj bi do leta 2050 prizadela že pet milijard ljudi, stroka že nekaj let bije plat zvona. Izdatna digitalizacija, v katero nas je prisilila epidemija, pa to težavo še dodatno povečuje. V Aziji so nedavno izvedli obsežno raziskavo o učinkih šolanja na daljavo, rezultati pa so zaskrbljujoči: delež kratkovidnosti med 6- do 8-letnimi otroki se je v času 'lockdowna' povečal za 1,4- do 3-krat bolj kot prejšnja leta.

Če je uporaba telefonov in računalnikov v zadnjih letih močno narasla zaradi priljubljenosti številnih družbenih omrežij, pa se je v času epidemije covida-19  praktično vse preselilo na splet. S pametnimi telefoni in videoklici so se spoznali starostniki in tisti, ki so se tehnologiji do zdaj uspešno izogibali. Šolanje na daljavo je h gledanju v ekran za več mesecev prisililo celo naše najmlajše, šolarji in dijaki pa so dali vladi jasno vedeti, da imajo tega dovolj. 

O tem, kakšne posledice za ljudi in njihovo zdravje pušča prepogosta uporaba digitalnih naprav, smo se pogovarjali s predsednikom Društva očesnih optikov Slovenije, optometristom dr. Matjažem Mihelčičem. Ta opozarja predvsem na problem kratkovidnosti, ki ne predstavlja zgolj funkcionalne omejitve zaradi potrebe po uporabi očal ali kontaktnih leč, temveč na dolgi rok bistveno poveča nevarnost razvoja resnih očesnih bolezni, ki lahko povzročijo tudi izgubo vida. 

Otroci ob gledanju v telefone in tablice zdržijo dlje, kot če bi brali knjigo, čeprav dokazano razumejo manj.
Otroci ob gledanju v telefone in tablice zdržijo dlje, kot če bi brali knjigo, čeprav dokazano razumejo manj. FOTO: Dreamstime

V reviji JAMA Ophthalmology so pred kratkim objavili obsežno raziskavo o šolanju na daljavo, ki ugotavlja, da je v lanskem letu zaradi prekomernega gledanja v ekran kratkovidnost med otroci naraščala mnogo hitreje kot pa prejšnjih pet let. Kakšne so ključne ugotovitve?

Na Kitajskem so šest let zapored vsako leto pregledali več kot 120.000 osnovnošolskih otrok v starosti od 6 do 13 let. Z metodo "fotoskrininga" so izmerili stanje refrakcije (dioptrije) in ugotovili, da se je lani pojavnost kratkovidnost bistveno povečala. V primerjavi s prejšnjimi leti je bil učinek najizrazitejši pri 6- do 8-letnih otrocih, ki so se večino leta šolali na daljavo. Pri njih je bila kratkovidnost ugotovljena za 1,4- do 3-krat pogosteje kot v prejšnjih petih letih, najslabše številke so ravno pri šestletnikih.

Ponekod v Aziji je prepovedano dati telefon ali tablico v roke otrokom pred tretjim letom starosti. Žal je "telefonček" za majhnega otroka izjemno privlačna naprava; poročajo o dveletnikih, ki znajo z njim suvereno upravljati.

Azijci v splošnem veljajo za tehnološke gigante. Ali gre takšne ugotovitve pripisati temu, da tamkajšnji otroci tudi sicer več časa preživijo notri, ob digitalnih napravah, kot pa slovenski? Kako bi te ugotovitve lahko prenesli v slovenski prostor? Tudi naši otroci se namreč že dolgo šolajo od doma.

V Aziji je kratkovidnost že zadnjih nekaj desetletij izredno velik problem, v nekaterih najbolj industrializiranih regijah (v Hongkongu, Singapurju in Tajvanu) je pogostost med mladimi celo do 90-odstotna. Zakaj točno je tam kratkovidnosti več, še ni natančno pojasnjeno. Kot kaže, nekaj prispeva stresnost šolskega sistema, nekaj izdatna digitalizacija; Azijci imajo tudi nekoliko drugačne oči, gotovo pa precej prispeva tudi dednost. 

Slovenski prostor je verjetno zelo podoben evropskemu in severnoameriškemu. Obširna študija Susan Vitale, ki je primerjala pojavnost kratkovidnosti v razmaku 30 let, je pokazala, da se je ta tudi v zahodnem svetu v omenjenem obdobju povečala s 25 na 42 %. To je pravzaprav tudi kar dramatično. 

Nova kitajska študija, o kateri govorimo tokrat, ima sicer nekaj omejitev in rezultate bi označil bolj kot nek trend, ne pa absolutno napoved za črno (očesno) prihodnost. Predvsem ni čisto jasno, kolikšen del povečane kratkovidnosti je na račun začasno povečanih vrednosti. Znano je, da lahko oči mladih ljudi ob dolgotrajnem delu od blizu zapadejo v krč akomodacije, ki traja več dni ali tednov, celo mesece, in se kaže kot povečana "minus dioptrija". Podoben učinek ima lahko tudi psihičen stres sam po sebi.

Povečanje kratkovidnosti med 6 do 8 let starimi otroki za 1,4- do 3-krat je zelo slaba novica, saj to na dolgi rok pomeni več očesnih bolezni, ki so s tem povezane. Sem spadajo glavkom, siva mrena, odstopi mrežnic, degeneracija rumene pege itd. Vse to se bo pokazalo šele čez 30 do 40 let, opozarja optometrist dr. Matjaž Mihelčič.
Povečanje kratkovidnosti med 6 do 8 let starimi otroki za 1,4- do 3-krat je zelo slaba novica, saj to na dolgi rok pomeni več očesnih bolezni, ki so s tem povezane. Sem spadajo glavkom, siva mrena, odstopi mrežnic, degeneracija rumene pege itd. Vse to se bo pokazalo šele čez 30 do 40 let, opozarja optometrist dr. Matjaž Mihelčič. FOTO: osebni arhiv

Je pa iz omenjene raziskave razvidno, da so tem težavam bolj izpostavljeni mlajši otroci. Zakaj?

Pri dolgotrajnem delu od blizu je tako, da oko pravzaprav želi storiti nekaj dobrega in si dovoli trajno prilagoditev na kratke razdalje. Šolska kratkovidnost je tako klasična kategorija pri napakah vida. In pri mlajših otrocih je zmožnost prilagajanja pač večja. Ko tako oko ujame fokus in se zrklo podaljša, je slika od blizu sicer ostra z manj napora, a od daleč je meglena. Žal je proces enosmeren. 

Vrnitve v prvotno stanje torej ni. Kako pa se sploh razvija kratkovidnost in kaj vse jo povzroča?

Faktorjev pri razvoju kratkovidnosti je več. Pri zelo visokih dioptrijah je glavni dejavnik dednost. Pri ostalih pa je poleg dednosti pomemben čas, preživet na dnevni svetlobi oz. zunaj, kar predstavlja zaščitni dejavnik. Poleg tega ima na povečanje kratkovidnosti lahko vpliv dolgotrajno delo od blizu. Branje z zaslonov se v tem kontekstu omenja predvsem zato, ker otroci ob gledanju v telefone in tablice zdržijo dlje, kot če bi brali knjigo, četudi dokazano razumejo manj. V novejših hipotezah pa so omenjeni tudi migotanje slike, spekter svetlobe in samo dejstvo, da gledamo v izvor svetlobe, kar nekoliko moti naš "avtofokus" in vidnemu sistemu predstavlja dodatni stres. Posebej neugodni so gladki ekrani – takšni so praktično vsi telefoni in tablice, le e-bralniki so nekoliko boljši. 

Učenje je sicer znan dejavnik – bolj študirane osebe so v povprečju bolj kratkovidne, najmanj kratkovidnih oseb pa so našli v plemenih, v katerih je zelo razširjena nepismenost – recimo med Eskimi. Učenje vključuje kognitivni stres, ki ima hipotetično tudi vlogo pri nastanku napak vida.

Kako velika težava je sicer kratkovidnost med populacijo? Po nekaterih napovedih naj bi bilo do leta 2050 kratkovidnih že kar pet milijard ljudi, pol svetovne populacije. V kakšne nadaljnje zdravstvene težave to lahko pripelje? 

Napovedi organizacije Brian Holden Vision Institute so kar zaskrbljujoče – eno generacijo za nami naj bi bila kratkovidna že polovica ljudi na svetu. Pred zapiranjem šol zaradi koronavirusa je stroka občasno označevala to napoved za nekoliko pretirano, zdaj pa se ocene spet slabšajo. Prej ko otrok postane kratkoviden, bolj bo lahko pri njem napredovala minus dioptrija. Posledično bo na dolgi rok več težav z zdravjem oči. Ne samo da so osebe s hujšo kratkovidnostjo funkcionalno omejene in imajo stroške s pripomočki za vid (očali ali kontaktimi lečami), temveč se pri očeh tistih z višjo in visoko stopnjo kratkovidnosti bistveno pogosteje pojavljajo nekatere očesne bolezni: siva mrena, glavkom, spremembe v rumeni pegi, periferne degeneracije in odstopi mrežnice. Nekatere od njih se končajo tudi s slepoto. In ne morem si kaj, da ne bi omenil: včasih v praksi slišimo komentarje pacientov, ki mislijo, da bodo z operacijo odprave dioptrije izboljšali stanje oči in jih te bolezni ne bodo doletele. Ta pogled je povsem zgrešen, stanje očesa ni po takšni operaciji v nobenem smislu izboljšano in poseg velja le kot nadomestilo za druge pripomočke za vid. 

Dokazano je, da dve uri gibanja na dnevni svetlobi pomembno zmanjšata nevarnost za pojav kratkovidnosti.

Kako lahko vse to preprečimo, čemu naj se izogibamo?  

Dokazano je, da dve uri gibanja na dnevni svetlobi pomembno zmanjšata nevarnost za pojav kratkovidnosti. Ta čas tudi dokaj učinkovito izniči druge "negativne" aktivnosti – gledanje v telefon ali tablico. Ko pa enkrat otrok postane kratkoviden, se blagodejni vpliv okolja zmanjša. 

V Sloveniji nastajajo pri Združenju za pediatrijo v okviru Zdravniške zbornice nove smernice za uporabo naprav z zasloni pri otrocih. Naša država je že prispevala nekaj raziskav o delu pred ekrani – prof. Miha Kovač je sodeloval pri oblikovanju Stavangerske deklaracije, ki na osnovi več študij ugotavlja, da pri branju s papirja vsebino bolje razumemo in si več zapomnimo, kot če beremo z ekrana. 

Kakšne težave nam poleg kratkovidnosti še lahko povzroči prekomerna uporaba digitalnih naprav? 

CVS (Computer Vision Syndrome) je mednarodno priznan fenomen, ki ima več faktorjev, med njimi tudi suho oko (DES ali Dry Eye Syndrome). Obstajajo smernice za delo pred ekrani, mi pa k njim dodajamo skrb za dovolj pogosto mežikanje (ki je sicer ob delu za ekranom močno zmanjšano), primeren položaj ekrana in pravilo 20–20–20 , ki pomeni, da vsakih dvajset minut za dvajset sekund pogledamo  dvajset čevljev (6 metrov) daleč. Ta interval naj bi bil zadosten, da se oko še ne začne privajati na trajni fokus od blizu, in naj bi prispeval k odlaganju pojava kratkovidnosti. 

Eno generacijo za nami naj bi bila kratkovidna že polovica ljudi na svetu.
Eno generacijo za nami naj bi bila kratkovidna že polovica ljudi na svetu. FOTO: Dreamstime

Kaj pa modra svetloba, ki jo strokovnjaki odsvetujete pred spanjem? Veliko ljudi pred spanjem brska po telefonih. Kaj s tem povzročamo svojemu vidu in kakšne posledice ima to za spanec? 

Modra svetloba je v umetnih svetilih pogosto prekomerno zastopana, s tem pa moti dnevne ritme, saj ima vpliv na supresijo melatonina, spalnega hormona. Ko naš vidni sistem prejema nesorazmerno veliko modre svetlobe ob neprimernem času, se ne vključi "program" za spanje. Ob tem je moteno hormonsko ravnovesje, pa tudi kognitivne sposobnosti, spremenjena je regulacija zenic in še kaj bi se našlo. Proti tem težavam se lahko danes borimo tako, da vključimo filter modre svetlobe na ekranih, s tem slika postane bolj rumenkasta. Optiki ponujajo tudi posebna stekla s selektivnim filtrom modre svetlobe, ki so zadnja leta zelo popularna pri ljudeh, ki večino delovnega časa delajo za računalnikom. Ta stekla barvo svetlobe spremenijo nekoliko manj drastično. 

Ima pa modri del svetlobe tudi kakšno dobro plat: v omejenem obsegu deluje protidepresivno, pa tudi pomaga pri regulaciji mrežničnega dopamina, ki je zaščitni faktor proti slabšanju kratkovidnosti. Kot vidimo, ni nič črno-belo. Vsekakor pa so vse stroke složne, da dve uri pred spanjem ni dobro gledati v ekrane. 

Koliko časa dnevno pa bi bilo po vašem mnenju priporočljivo, da preživimo pred računalnikom oz. ob gledanju v digitalne naprave? 

Na kratko: čim manj. 

Koronavirus pasica november

KOMENTARJI (70)

Opozorilo: 297. členu Kazenskega zakonika je posameznik kazensko odgovoren za javno spodbujanje sovraštva, nasilja ali nestrpnosti.

Periot222
14. 02. 2021 21.38
+2
Okulisti bodo sluzili!
TistoPravo
14. 02. 2021 18.59
+4
Da ni kej druzga problem tud poleg nediscipline...drog je v Sloveniji vsak dan več, tako pri odraslih...pri starših, kot pri njihovih otrocih...alkoholizem in tudi druge droge...
VAREN
14. 02. 2021 17.36
+6
Nehajo naj igrat igrice, bit več zunaj pa ne bo problemov.
TistoPravo
14. 02. 2021 19.02
+4
Ja pa ta stari se nej nehajo drogirat, ker drgač se tud otroc ne bodo nehal
User1908573
17. 02. 2021 11.20
+1
jafalical
14. 02. 2021 17.34
+3
Verjamem, da se je povecala slabovidnost kako ne? Soseda ,me je ravno na stopniscu ogovorila,se je malce potozila nad hcerko, vnuki.Meni, da so otroci ze zdaj krepko "zavozeni", kaj sele sledi iz njih in ko to hceri pove, ki se je po locitvi preselila nazaj pod njeno streho, je tak izbruh jeze,kar ni ravno primerno za njena leta, kot za mater otroka, kot nasplosno. Oce otroka pa nic kaj boljsi od hcere, ravno tako na igricah, na teh druzbenih omrezjih.Otrok pa vec, kot uro, dve na dan na tablici ali telefonu,babico niti najmanj ne uboga, ki bi ga rada zaposlila s cim drugim,tarna,le kaj bo iz njega,igra igrice, za sportne zadeve ravno ni, kaj sele da bi sla z njim kam v naravo, se shodit...zal se kregat hcerko , prepirat ne more vec, ne zmore in tako iz tedna v teden, dokler...
plotter123
14. 02. 2021 17.15
+3
SDS-u pošljite račun za očala
G8J
14. 02. 2021 17.05
+5
Problem je ker si folk nezna nastaviti zadev in delati pavze... Se spomnite kaj so vas učili v avtošoli? Nastavimo si sedež, volan in ostalo da najmanj trpi telo, pavza pa se dela na 3 ure za 15-20minut...Enako je pri kompanju in priporočam vam da si nabavite na avtoodpadu sedež ter mizo ter si uredite nastavitve za kompanje...
ata_jez
14. 02. 2021 16.50
-1
V nekaterih revijah je razlog za slabovidnost pojasnjen z ... eee ... poraščenimi dlanmi. Povečini so to revije s povečano versko vsebino.
Elendil
14. 02. 2021 15.56
+3
Dej ne se****!
karamba34
14. 02. 2021 15.42
-1
Odkar delam za računalnikom po 14ur na dan, vidim boljše kot kdajkoli prej
vrtnar01
14. 02. 2021 16.04
+3
ha ha model, boš povedal čez pa let, ko boš slep kot kura
TistoPravo
14. 02. 2021 14.03
+3
Ko jih boste navajal nacadli redno listje grabit, odstranjevat mah..kosit, grabit travo in počistiti kosilnico tko kot treba za sabo...pometat, pomivat, brisat prah redno in imet red na splošno...ne bo obstajal ne depresivnih po kotkih, videli pa bodk odlično predvsem pa razmišljali zdravo.
BakiXV
14. 02. 2021 13.47
-2
Marker1 očitno nimaš otrok, ker take nebuloze kvasiš. Naš šolski sistem ne deluje, zato morajo otroci tudi po 6 ur na dan za računalnikom delat za šolo.
TistoPravo
14. 02. 2021 13.55
+2
Bogi revčki so no...će učitelji je sedijo, niso sedel več kot po par ur...v službi pri šolanju od doma. In to za dobro plačo, ne pa otroc...mal nakladaš
TistoPravo
14. 02. 2021 13.56
-1
Bogi revčki so no...še učitelji ne sedijo, niso sedel več kot po par ur...v službi pri šolanju od doma. In to za dobro plačo, ne pa otroc...mal nakladaš
TistoPravo
14. 02. 2021 13.42
-3
Vse težave otrok so težave njihovih staršev.v izrednih razmerah pride vse na plano, tud razgrajači med protesti so se sami predstavili.,,kdo so
dej no
14. 02. 2021 13.49
+0
janševi pripadniki, sej je bilo vse lepo povedano.
TistoPravo
14. 02. 2021 13.53
+2
Probleme staršev na otroke prevalit je...da ne nadaljujem...po teoriji bučkotov, problem otrok ane
Zentrum
14. 02. 2021 14.04
+0
kakafonijaprava
14. 02. 2021 12.37
-1
Kmalu to ne bo več pomembno, saj vas bodo čipiral, z luciferazo.
booby98
14. 02. 2021 12.28
+4
Vazen da ni covida za slab vid imas Ocala 😂😂😂
elektroncek
14. 02. 2021 12.23
+3
malo manj naj igrce igrajo pa v telefone gledajo
Andrej Volaj
14. 02. 2021 11.59
+8
čisto vsi, vseh 100%, ki tole bere, gleda v škodljiv ekran 👍😃
JApajaDAja
14. 02. 2021 11.53
-3
večje težave kot otroci imajo poslanci v dz...izguba spomina, zakaj sploh lahko danes sedijo v dz, je bolj nevarna!
medus
14. 02. 2021 11.44
-2
to je posledica ukrepov
omega _v6
14. 02. 2021 11.17
+5
Sedaj,ko grejo v šolo bo ta problem rešen računalniki bodo samevali in minili bodo meseci,ko jih otroci sploh ne bodo prižgali!?
marker1
14. 02. 2021 11.02
+7
Ne nakladajte. Po cele popoldneve otroci igrajo igrice ali pa buljijo v telefon.
TistoPravo
14. 02. 2021 13.50
+2
Ja in to ni problem otrok...da smomsi nq jasnem. Z podporo staršev