Zavržene gore oblačil dušijo svet: Slovenci trošimo preveč, omare polne nenošenih oblačil

Se vam, ko vidite oglas za nova oblačila, pred očmi prikažejo podobe požarov v tovarnah s hitro modo, gore iz tekstilnih odpadkov v Afriki, onesnažena voda in tla, mikroplastika v naših oceanih? To so namreč posledice naše polne omare, ki jih ponudniki hitre mode v svojih oglasih ne predstavijo. Pot vašega oblačila se namreč ne konča, ko zaprete smetnjak, v katerega ste ga odvrgli. 

Na svetovni ravni je samo en odstotek oblačil recikliranih v nova oblačila. Več kot 80 odstotkov jih postane navaden odpadek. Približno četrtina pa jih zgori v sežigalnicah. Pot naših oblačil se v primeru bombaža začne že na poljih, pogosto na poljih Srednje Azije. S polj se pot bombaža nadaljuje v ostale faze, kot so izdelava blaga, šivanje, prevozi in prodaja do naših omar. Ko se odločimo, da oblačila ne bomo več uporabljali, ker bodisi ni več modno, nam ni več všeč ali prav ali je obrabljeno, ga najpogosteje odvržemo. Večinoma oblačila še vedno pristanejo v mešanih odpadkih. Pogosto svojo pot zaključijo v sežigalnicah, opisuje Živa Kavka Gobbo, predsednica in strokovna sodelavka društva za trajnostni razvoj Focus.

Večina t. i. pokopališč oblačil se nahaja v državah globalnega juga. Trge in tržnice globalnega juga preplavljajo velike količine nizkokakovostnih odvrženih oblačil t. i. globalnega severa, ki uničujejo lokalna tekstilna podjetja in delavnice z zelo nizko ceno. Pogosto se prodajajo taka oblačila v velikih vrečah, na kilo. Velik del le-teh spet pristane na odlagališčih, daleč od naših oči. 

To pa predvsem pomeni velike količine tekstila na odpadih in v sežigalnicah. Sežigalnice imajo velike izpuste toplogrednih plinov in drugih emisij, ki škodijo zdravju lokalnega prebivalstva. Poleg tega iz oblačil uhaja mikroplastika, koščki sintetičnih vlaken, ki nas dosežejo preko vode, zraka in hrane, našteva Kavka Gobbo.

Ste vedeli, da za nastanek ene bombažne majice v vaši garderobni omari, ki je morda sploh ne oblečete več, porabijo kar 2700 litrov vode samo v procesu njenega nastanka? Pri pridelavi bombaža se uporabljajo zdravju škodljivi pesticidi in umetna gnojila. Ta vplivajo tudi na kakovost tal in vode v širši okolici, imajo pa tudi dokazano škodljive posledice na zdravje ljudi, tako delavcev na plantažah kot tudi okoliških prebivalcev. Kakovost tal upada in zaradi tega se plantaže selijo na nova območja, za sabo pa puščajo opustošenje, opozarjajo Ekologi brez meja.

Tekstilna industrija je postala druga največja onesnaževalka okolja. Raziskovalci opozarjajo na številne težave, ki jih povzroča hitra moda. Problem lahko pričnemo reševati že, ko stojimo pred vrati svoje omare, ta namreč pogosto poka po šivih od oblačil, ki jih le redko oblečemo.

Potrošniki danes v povprečju kupijo 60 odstotkov več oblačil kot pred 15 leti. Na svetu vsako leto proizvedemo približno 150 milijard kosov oblačil in z njimi ustvarimo 93 milijonov ton odpadkov. V zadnjih 20 letih se je naša potrošnja oblačil povečala za kar 400 odstotkov, hkrati pa raziskave kažejo, da vedno več kupljenih oblačil sploh nikoli ne oblečemo ali jih oblečemo le enkrat.

Ministrstvo za okolje, podnebje in energijo je predstavilo celovito analizo potrošnje v Sloveniji. Na deklarativni ravni Slovenci namreč izražamo visoko osveščenost o prekomerni potrošnji in njenih vplivih na okolje, naše nakupne in potrošniške navade pa kažejo na razmeroma visoko nagnjenost k prekomerni potrošnji, ugotavlja nove MOPE raziskava (Ministrstvo za okolje, podnebje in energijo), ki jo je izvedla Mediana. Analiza kaže nekaj zaskrbljujočih dejstev.

Prekomerna potrošnja je pojav, ki je od prebivalcev oddaljen, saj pogosto nimajo kritičnega vpogleda v lastno vedenje. Razkorak med zavedanjem o problematiki odpadkov in lastnem vplivu na to je velik, poudarjajo raziskovalci. Prav v vseh kategorijah ugotavljajo pojav prekomerne potrošnje, morda ne toliko z vidika pogostosti nakupovanja in kopičenja količine izdelkov kot z vidika ravnanja z izdelki, saj se jih razmeroma majhen delež uporabi do konca, razmeroma velik delež pa je tudi ne- ali malo rabljenih.

Več kot polovica prebivalcev Slovenije sicer ocenjuje, da ne nakupujejo prekomerno. Desetina pa se zaveda lastnega prekomernega nakupovanja. Kot pa kažejo ugotovitve, praktično vsi prebivalci kupujejo nove izdelke v skoraj vseh kategorijah (izjema so igrače in dodatki za dom). Le do desetina kupuje (tudi) rabljene izdelke, največ oblačila in igrače.

Čeprav je ključni motiv za nakup novega izdelka pri skoraj vseh kategorijah zamenjava dotrajanih izdelkov, pa od 40 do 60 odstotkov nakupov spodbudijo cenovna ugodnost, dostopnost in sledenje različnim trendom, ugotavljajo. Skrb zbuja tudi dejstvo, da je vsaj petina vseh izdelkov iz netrajnostnih materialov. Najmanj med oblačili, največ pa med igračami in elektronskimi napravami. A glede na to, da ima kar vsaj šest od sedmih prebivalcev vsaj eno oblačilo iz umetnih materialov, ocenjujejo, da je netrajnostnih vsaj blizu 40 odstotkov oblačil v slovenskih omarah, več kot 40 odstotkov obutev in več kot 50 odstotkov modnih dodatkov.

Dodaten izkaz netrajnostne potrošnje, ki luknjo povzroča tudi v denarnicah, je ravnanje z oblačili. V povprečju ima vsak prebivalec v omari pet kosov oblačil (8 odstotkov), ki jih še ni oblekel, vsako leto pa 11 kosov (18 odstotkov) zavrže, čeprav so še uporabni. Deleži nerabljenih izdelkov v drugih kategorijah znašajo med 17 in 24 odstotkov, zavrženih pa med 20 in 27 odstotkov. Le do četrtino izdelkov prebivalci uporabljajo do uničenja.

Nova oblačila vsaj na letni ravni kupujejo praktično vsi prebivalci. Vsak šesti kupuje nova oblačila vsaj enkrat na mesec. Prebivalci za oblačila porabijo v povprečju nekaj nad 80 evrov na mesec.

Večina nova oblačila kupi za zamenjavo dotrajanih, več kot polovico pa pritegnejo akcije in popusti. V povprečju imajo prebivalci Slovenije v omari 63 kosov oblačil (brez spodnjega perila). Največ imajo majic in hlač, vrhnjih oblačil imajo več kot oblek.

Več kot polovica prebivalcev ima v omari vsaj eno nenošeno oblačilo, v povprečju se 10 odstotkov oblačil obleče le enkrat, še 20 odstotkov pa se ne nosi pogosto. Skoraj petina oblačil se odstrani, čeprav so še dobra. Le dobro polovico oblačil se nosi do uničenja, ugotavljajo.

Novo obutev vsaj na letni ravni kupujejo praktično vsi prebivalci, večina enkrat ali nekajkrat na leto. Prebivalci za obutev porabijo v povprečju okrog 100 evrov na mesec. Večina novo obutev kupi za zamenjavo dotrajane, skoraj polovico pa pritegnejo akcije in popusti. V povprečju imajo prebivalci Slovenije 16 parov obutve, enakomerno razporejene med različne vrste obutve.

Več kot polovica prebivalcev ima v omari vsaj eno neuporabljeno obutev, v povprečju je šestina obutve še neuporabljene, 12 odstotkov se je obuje le enkrat, še 18 odstotkov obutve pa se ne nosi pogosto. Šestino obutve se odstrani, čeprav je še dobra. Dve tretjini obutve se nosi do uničenja.

V povprečju se moški kažejo kot bolj trajnostni potrošniki v primerjavi z ženskami, saj nakupujejo manj pogosto, imajo manj izdelkov in zanje porabijo več denarja, kar kaže na večji poudarek na kakovosti in trajanju izdelkov kot nacenenosti. Kljub temu pa tudi moški zavržejo velik delež izdelkov, ki so še uporabni. V primerjavi z ženskami prekomerno potrošnjo izkazujejo bolj v kategoriji elektronskih naprav in manj v kategoriji osebne nege.

Prebivalci skoraj polovico oblačil, modnih dodatkov in tretjino obutve zavržejo, preden se izrabijo. Doma imajo med petino in četrtino nerabljenih izdelkov v vseh kategorijah, razen pri obutvi in oblačilih.

Ženske pogosteje kot moški kupujejo oblačila, obutev in modne dodatke ter dodatke za dom, vendar moški za oblačila in obutev v povprečju porabijo več denarja kot ženske. Moški pogosteje kupujejo elektronske naprave in zanje odštejejo več denarja kot ženske. Več kot ženske porabijo tudi za igrače in dodatke za dom. Ženske več porabijo za izdelke za osebno nego in ličila, čeprav jih kupujejo enako pogosto kot moški.

Moški v povprečju zavržejo večji delež izdelkov kot ženske, najbolj izstopajo izdelki za osebno nego in igrače. Ženske zavržejo nadpovprečno veliko izdelkov za osebno nego in ličil, igrač, obutve in dodatkov za dom, bolj skrbno pa ravnajo z elektroniko.

In medtem ko naše omare pokajo od nenošenih oblačil, jug sveta ostaja pokopališče naših omar. Kot smo že pisali, si je puščava Atacama prislužila nezaželen naziv 'svetovnega smetnjaka oblačil'. Tam je namreč odloženih približno 741 hektarjev zavrženih oblačil. Podatki kažejo, da veliko oblačil, ki pristanejo na teh kupih, ni bilo nikoli nošenih, zaradi nizke kakovosti pa jih je nemogoče prodati naprej. Čile je prvi med uvozniki rabljenih oblačil v Južni Ameriki, vendar tudi tu zaradi slabe kakovosti oblačil, kar je posledica hitre mode, velik del oblačil preprosto odvržejo. Gore neželenih oblačil niso samo moteče za oko, ampak so škodljive tudi za okolje in ljudi, ki živijo v okolici. 

To velja tudi za države v Afriki, kot je Gana. Oblačila, donirana dobrodelnim trgovinam in organizacijam iz držav vključno z Združenim kraljestvom, ZDA in Kitajsko, se velikokrat prodajo naprej izvoznikom in uvoznikom, ki nadaljujejo verigo tako, da jih prodajo prodajalcem na trgih, kot je denimo Kantamanto v glavnem mestu Gane Akri. Država vsak teden uvozi 15 milijonov kosov rabljenih oblačil, ki jih lokalno imenujejo 'mrtva oblačila belega človeka'. Velja za največjo uvoznico rabljenih oblačil na svetu. 

V Keniji iz držav EU vsako leto obleži za kar 37 milijonov kosov plastičnih oblačil hitre mode. Takšni plastični modni odpadki so večinoma preveč umazani ali preveč uničeni, da bi se jih lahko ponovno uporabilo, in povzročajo resne zdravstvene ter okoljske probleme za ranljive skupnosti države, v kateri pristanejo. Nizka kakovost izvoženih oblačil, ki na koncu pristanejo v Keniji, namreč pomeni, da takoj končajo na odlagališčih ali pa jih zažigajo, da grejejo vodo, kuhajo in se ogrevajo. 

Ko torej zadnjič oblečemo oblačilo in ga zavržemo, to še zdaleč ni konec njegove poti. Pot zavrženih oblačil se nadaljuje daleč od naših oči, številna pristanejo na pokopališčih oblačil, na trgih in tržnicah globalnega juga, ali pa zgorijo v sežigalnicah. To pa ima katastrofalen vpliv na naš planet.

Da bi o vplivu naše potrošnje na okolje ozavestili potrošnike, pa se začenja nacionalna kampanja Nasvet za lep svet, s katero želi Ministrstvo za okolje, podnebje in energijo prebivalce spodbuditi k pametnejši, odgovorni in bolj trajnostni potrošnji. Kampanja poudarja, da trajnost ni odrekanje, temveč nova oblika udobja – tista, ki koristi človeku, skupnosti in okolju.

"Trajnost ni več izbira, ampak je edina prava pot naprej," je na dogodku ob zagonu kampanje v Ljubljani dejal minister Bojan Kumer.

Po besedah ministra za okolje, podnebje in energijo je eno glavnih sporočil kampanje, da se daje prednost kakovosti izdelkov ter da znamo ljudje izkazati spoštovanje do narejenega izdelka in ceniti vložen trud ter energijo vanj. Po njegovih besedah je pomembno tudi, da se pri trajnostni potrošnji vračamo k miselnosti "manj je več".

Na Čopovi ulici v Ljubljani so na ogled postavili tudi instalacijo Obešalnik zgodb. Instalacija Obešalnik zgodb je sestavljena iz stojal z oblačili, ki nosijo zgodbe namišljenih lastnikov in konkretne nasvete v duhu kampanje. Vsaka etiketa na oblačilih spomni obiskovalce, da ima vsak kos svojo zgodbo – in da je ponovno nošenje ali podarjanje boljša odločitev kot nov nakup.